ponedeljek, 05. november 2018

29. Ljubljanski mednarodni filmski festival – Liffe




Očitne in manj očitne izbire v programskih sklopih 29. Liffa


Le nekaj dni nas loči od začeta 29. Liffa, ki bo med med 7. in 18. novembrom krojil urnike filmskih sladokuscev na sončni strani Alp. V vseh sekcijah je zbranih 97 celovečernih in 15 kratkih filmov, ki so razporejeni v deset programskih sklopov. Zanimivih naslovov je res veliko, zato je tudi letos z izbiro filmov in optimizacijo urnika potrebno najti ustrezno formulo za najboljši izkoristek 12 dni trajajočega filmskega razvajanja. 

Perspektive

V edinem tekmovalnem sklopu festivala najdemo 10 filmov mladih ustvarjalce (prvi ali drugi film), ki so v konkurenci za nagrado vodomec. Tovor, prvenec srbskega režiserja Ognjenja Glavonjića, je že zaradi regionalne specifičnosti ena izmed očitnejših izbir, obenem pa ne smemo zanemariti niti naklonjenosti, s katero so film sprejeli v Cannesu in na ostalih festivalih. Redni obiskovalci festivala verjetno še niso pozabili odličnega prvenca Islandca Benedikta Erlingssona. Zato bo tudi njegov drugi celovečerec Bojevnica, ki prepoveduje zgodbo o boju 50-letne okoljevarstvenice proti lokalni aluminijski industriji, pritegnil kar nekaj obiskovalcev. Domači adut, prvenec Urše Menart Ne bom več luzerka, je grenko-sladka zgodba o tridesetletni diplomantki umetnostne zgodovine, ki pri tridesetih spoznava, da bo morala dokončno odrasti. Manj očitna, a kljub temu izvrstna izbira je Jezdec, v formo netipičnega vesterna zapakirana zgodba o mladem kavboju, ki se po hudi poškodbi glave mora sprijazniti s koncem kariere v rodeu. Styx avstrijskega režiserja Wolfganga Fischerja je iz perspektive vsebinske aktualnosti eden zanimivejših filmov tekmovalnega sporeda in, glede na odzive iz festivalskega krogotoka, zelo dobra izbira.

Eva Jesenovec v Ne Bom več luzerka, Foto: SFC


Predpremiere

Pri tej, najbolj udarni sekciji festivala, se ne bom preveč zadrževal. V njej so zbrani filmi, ki jih po koncu festivala lahko ujamemo v redni kinodistribuciji. A glede na dosedanje izkušnje bo na nekatere naslove vseeno potrebno čakati več mesecev. In ker so zdaj tu, dosegljivi, bo prilika za mnoge preveč mična, da bi jo tako enostavno izpustili. Očitne izbire: Hiša, ki jo je zgradil Jack, Tatiči, Dogman, Oni, Mektoub, ljubezen moja… In tiste manj očitne – po odličnih Čudesih me najbolj zanima Srečen kot Lazzaro, s katerim nas Alice Rohrwacher še enkrat pelje na italijansko podeželje, veliko lepih stvari sem slišal tudi o Stotniku Roberta Schwentkeja, zgodbi ki jo režiser opiše kot pripoved o strukturni dinamiki nacionalsocializma. V to kategorijo nedvomno sodi še Kafarnaum, novi film Nadine Labaki, ki nam bo, v to sem prepričan, ponudila še eno presunljivo zgodbo iz rodnega Libanona.

Alba Rohrwacher and Adriano Tardiolo in Lazzaro felice (2018)


Kralji in kraljice

Podobna slika nas čaka tudi v drugi najodmevnejši sekciji festivala, v kateri nas čakajo filmi prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma. Najbolj nestrpno pričakujem Divjo hruško turškega mojstra Nurija Bilge Ceylana in najnovejšo vragolijo mojega najljubšega Grka Yorgos Lanthimos, ki z Najljubšo v precep  vzame spletke na angleškem kraljevem dvoru na začetku 18. stoletja. Požiganje Leeja Chang-donga je ena največjih mojstrovin tekočega leta o kateri sem na blogu že poročal, vsekakor pa si želim videti tudi najnovejšo stvaritev iz delavnice kitajskega mojstra Jia Zhang-keja Pepel je snežno bel. Po odličnem Aferim! Se na Liffe vrača tudi Radu Jude, s filmom z najdaljšim naslovom v letošnji konkurenci. Zmagovalec festivala v Karlovih Varih Vseeno mi je, če bomo v zgodovino zapisani kot barbari, je zgodba o mladem umetniku, ki pripravlja gledališko predstavo o poboju Judov, ki so ga leta 1941 s pomočjo romunske armade izvedle tedanje oblasti.

Hazar Ergüçlü and Dogu Demirkol in Ahlat Agaci (2018)


Panorama

Prva izbira mnogih v tej sekciji bo režijski prvenec Paula Dana, ki ga od premiere v sklopu festivala Sundance spremljajo izrazito pozitivni odzivi. Divje življenje nam skozi oči odraščajočega fanta v 60-ih letih prikaže razpad zakona njegovih staršev. Ne puščaj sledov Debra Granik je eden izmed filmov, ki je letos naredil name najmočnejši vtis. Gre za zgodbo o očetu in hčerki, ki jima nekaj časa uspe živeti v gozdu, v osami, vse dokler ju ne odkrije socialna služba, ki ju želi integrirati nazaj v družbo. V tej sekciji lahko ujamete tudi Mejo Alija Abbasija, iranskega režiserja na začasnem delu v Skandinaviji. Film, ki je odnesel glavno nagrado v tekmovalni sekciji Poseben pogled v Cannesu, je zgodba o carinski uslužbenki z posebno sposobnostjo – carinica namreč lahko začuti strah ljudi, ki nekaj skrivajo. 

Ekstravaganca

Letošnja ekstravaganca je še posebej močna, vendar ni dvoma, da bo največ pozornosti pritegnil novi film Luca Guadagnina, ki se je po odmevnem Pokliči me po svojem imenu odločil posneti rimejk kultne Suspirie. Za vse spoštovalce Argentovega klasika skorajda nujen ogled (glasbo je prispeval Thom York iz Radioheadov). Na velikem platnu bo gotovo lepo videti tudi Mandy Panosa Cosmatosa, v katerem gledamo maščevalno razpoloženega Nicka Caga. Vrhunec bo gotovo imel svojo publiko, saj je Gaspar Noé skozi leta nadvse izvirnega filmskega udejstvovanja uveljavil kot režiser s samosvojo ustvarjalno filozofijo, ki ga je promovirala v enega izmed najzanimivejših ustvarjalcev današnjice. Potencialno zanimiva sta tudi Ederlezi vzhaja, srbska znanstveno-fantastična romantična drama na slovenski pogon (s Sebastianom Cavazzo in Marušo Majer) in japonska komična grozljivka Smrt v enem kadru.

Dakota Johnson, Mia Goth, and Olivia Ancona in Suspiria (2018)

Ostale sekcije

Programski sklop Fokus: Vzhod-severovzhod letos prinaša filme iz baltskih držav, Ukrajine, Gruzije, Kazahstana… Med njimi med ostalimi najdemo Dombas, novi film ukrajinskega ceneasta Sergeja Loznice, Gruzijski Dede, ki pod drobnogled vzame dogovorjene poroke v ruralnih delih države in Reko kazahstanskega režiserja Emirja Baigazina (Harmony Lessons), ki z najnovejšo stvaritvijo v precep vzame vpliv digitalne tehnologije na življenje ljudi na kazahstanskem podeželju.

Sekcija Retro letos prinaša retrospektivo češkega novega vala s trinajstimi filmi in ponuja izvrstno priložnost za ogled klasičnih del slovite češke komedije, filme Miloša Formana, Jaroslava Papouška, Juraja Herza, Jirija Menzela… 

Sekcija Posvečeno prinaša šest filmov nemškega režiserja Christiana Petzolda in to je lepa priložnost, da na velikem platnu ujamete Barbaro, Phoenix, Jerichow…., med tem ko njegov najnovejši film Tranzit lahko ujamete v sklopu Predpremier.

Ni komentarjev:

Objavite komentar