The Guard

Slovenski naslov: Policist 
Država: Irska
Leto: 2011
Žanri: Komedija, Krimi, Triler
Dolžina: 96' ,  Imdb
Režija: John Michael McDonagh
Scenarij: John Michael McDonagh
Igrajo: Brendan Gleeson, Don Cheadle, Mark Strong, Katarina Čas, Liam Cunningham, Fionnula Flanagan, David Wilmot, Rory Keenan, Pat Shortt

Policist je zelo priljubljen pri festivalskih selektorjih, saj je našel svoje mesto na sporedih številnih pomembnih in nekoliko manj pomembnih filmskih festivalov. Premierno je predvajan na zadnjem Sundanceu, prihodnji mesec se bo predstavil tudi pri nas, ko bo odprl 22. izdajo Liffa. Režiserjev profil na spletni filmski enciklopediji Imdb pravi, da John Michael McDonagh doslej še ni režiral celovečerca, prvo opaznejše filmsko udejstvovanje je prišlo z adaptacijo romana Our Sunshine,  avstralskega pisatelja Roberta Drewa, iz katerega je McDonagh izluščil scenarij za biografsko pripoved o Nedu Kellyju, kontroverznem potomcu irskih emigrantov v Avstraliji. John je brat nekoliko bolj znanega irskega scenarista/režiserja Martin McDonagha, ki na svojem kontu ima oskarja za kratki film Six Shooter (2004) in oskarjevsko nominacijo za odlično krimi dramedijo Morilca na kolektivca (In Bruges, 2008),  ki obenem predstavlja njegov režiserski debi. Če procesiram omenjene informacije, razumem zakaj je Brendan Gleeson pristal v glavni vlogi, zdaj ko sem videl še Policista je jasno tudi to, da sta oba brata McDonagh debatirala z nadvse zanimivimi filmi.

Pripoved nas pelje v majhno irsko priobalno mestece Galway, v katerem najvišji policijski čin pripada naredniku Gerryju Boylu (Brendan Gleeson). Če odmislimo Gerryjevo uniformo, bi ga zlahka zamenjali za kakega problematičnega civilista, saj Gerry počne marsikaj, kar ni ravno v skladu z zakoni in družbenimi normativi. Med delovnim časom praviloma zvrne nekaj vrčkov piva, prepovedana poživila so zanj dobrodošla popestritev, druženje s prostitutkami (najraje dvema naenkrat) je njegov način  boja proti stresnemu vsakdanu. Čeprav v zrelih letih, je Gerry še vedno samski, njegova edina skrb v zasebnem življenju je njegova mama, ki po zdravnikovih prognozah pred sabo nima še veliko časa.  Iz Dublina so mu pravkar poslali novega pomočnika, nekako istočasno v Galwayu odkrijejo truplo neznanega moškega. Čez nekaj dni so v mestu okrožni poveljniki in višje rangirani dublinski policisti. S seboj pripeljejo še Wendella Everetta (Don Cheadle), temnopoltega FBI agenta, ki ga je ameriški zvezni biro poslal na specialno misijo. Čez nekaj dni bo v okolici Galwaya sklenjen veliki mamilarski posel, vreden 500 mio $. Everett naj bi koordiniral policijsko akcijo, s katero želijo prekiniti pomembno tihotapsko verigo. Pri tem mora sodelovati z Boylom, ki je svojimi neumestnimi komentarji in neprimernim obnašanjem prej ovira, kakor dobrodošla pomoč.

Evo, zdržal sem do zaključnega dela tega prispevka. Zdaj bom pa kar ustrelil. V filmu eno izmed pomembnejših vlog igra Katarina Čas. Verjamem, da ste to informacijo že zasledili, zato se ne bom preveč zadrževal pri tej temi. Katarina igra pomembno stransko vlogo, s svojim nastopom ne navduši, pa tudi ne razočara, saj opravi svoje s scenarijem predvideno poslanstvo. Glavna faca v celi zgodbi je itak Brendan Gleeson, ali če vam je ljubše, Gerry Boyle, s svojo zajedljivim, provokativnim, politično nekorektnim, rasističnim, in še bi lahko našteval, nastopom. »Irec sem. Rasizem je del naše kulture.« Nekako tako se glasi njegova utemeljitev, ko zatrdi, da drogo tihotapijo le črnci, in mogoče, Mehičani.  Grobe scenaristične črte razkrivajo osnutek, po katerem bi se lahko posnela še ena klasična hollywoodska triler-kriminalka. Tisto, kar John M. McDonagh izvleče iz svojega scenarija je svetlobna leta daleč od hollywoodske prakse. Pri tem se film dotakne vseh ustaljenih žanrskih zapovedi, od korupcije v policijskih vrstah, preiskovanja skrivnostnega umora, izsiljevanja, itn. Policist je lep primer filma, v katerem avtor mojstersko obrne kliše v svojo korist. To je najbolj očitno pri liku pravičnega, z pravili omejenega gostujočega policista, ki ga igra Don Cheadle. Prav njegov značaj še bolj izpostavi izvirnost njegovega očitnega nasprotja, narednika Boyla, ki se požvižga na policijske standarde in proceduralne postopke. V resnici, če ogolimo pripoved do bistva, je prav Gerry Boyle tisti vezni element, ki drži tole več ali manj povprečno pripoved skupaj. John M. McDonagh dovoli Brendanu Gleesonu oživitev zelo zanimivega, čudaško drugačnega lika in Gleeson se režiserju oddolži na najboljši možni način - z vrhunsko kreacijo. In prav to je ena najpomembnejših kvalitet dobrega režiserja, saj pravilno vodeni igralci lahko tudi iz povprečnega scenarija izvlečejo veliko. Če poleg teh veščin imaš občutek za majhne, a še kako pomembne finese, če znaš negativce približati gledalcu z njihovo filozofsko-kulturno razgledanostjo, če imaš dovolj domišljije za tako prefinjene črnohumorne vložke, potem končni vtis ne more biti nič manj, kot odličen. Vzemite si čas za Policista, zagotovo vam ne bo vam žal.

Ocena: