nedelja, 20. oktober 2013

Gravity (2013)


Slovenski naslov: Gravitacija
Država: ZDA
Leto: 2013
Žanri: Drama, Triler, ZF
Dolžina: 91',  Imdb
Režija: Alfonso Cuarón
Scenarij: Alfonso Cuarón, Jonás Cuarón
Igrajo: Sandra Bullock, George Clooney

Po Otrocih človeštva (Children of Men, 2006) so se vsi pomembnejši studii prizadevali skleniti sodelovanje z mehiškim režiserjem Alfonsom Cuarónom in ga prepričati, naj svoj naslednji projekt posname pod njihovim okriljem. Ponujali so denar in kreativno svobodo, ker so bili prepričani, da z mehiškim filmarjem enostavno ne morejo storiti napačne poteze. Bili so prepričani, da Cuarón človek, ki lahko najmanj podvoji vložena sredstva. In prav so imeli, saj je film potreboval le dva tedna za dosego tega (minimalnega) cilja. Vsi, ki bolj zavzeto spremljajo dogajanja v svetu filma so že po premieri v Benetkah vedeli, da bo Gravitacija eden izmed ključnih igralcev v zadnjem trimesečju tekočega leta; film, ki si bo verjetno odrezal največji kos finančne pogače. Zato je mogoče zanimivo pokukati v preteklost in se vrniti v čas po Otrocih človeštva, ko je Gravitacija bila le ideja v Cuarónovi glavi. Ameriški Universal je bil najhitrejši in razvoj projekta je stekel pod njihovim okriljem. Cuarón je vedel, da je to njegovih pet minut, vedel je, da si lahko privošči luksuz in posname produkcijsko dovršen film. Od odgovornih pri  Universalu je zahteval 100 milijonov in jih načelno tudi dobil. Toda financerji so imeli pomisleke in prejeli za ročno zavoro ko so spoznali, da režiser želi porabiti denar na snemanje filma, v katerem nastopata zgolj dva igralca, ki večji del filma preživita v astronavtskih oblekah in skafandrih. Film, ki se ves čas odvija v breztežnostnem stanju, kakih 600 kilometrov nad površjem Zemlje. Cuarón se je najverjetneje začel soočati s pritiski, ki so za cilj imeli zmanjšanje tveganja (beri: prilagajanje ustaljenim konvencijam, ki prinašajo denar) in projekt je za nekaj časa obtičal v slepi ulici. Tu je svojo priložnost videl Warner Bros, ki je očitno bil pripravljen več tvegati. Od Universala so pred tremi leti odkupljene pravice in maja 2011 so bili posneti prvi kadri. 
Sandra Bullock je dr. Ryan Stone, ki jo na njeni prvi misiji v vesolju čaka vesoljski sprehod, ki za cilj ima rutinsko popravilo teleskopa Hubble. Stonova se v družbi izkušenega poveljnika Matta Kowalskega (George Clooney) in še enega astronavta loti vzdrževalnih del na teleskopu. In med tem ko ona preverja module in poskuša odkriti napako, se Kowalski sproščeno sprehaja okoli teleskopa in uživa v vsaki sekundi svojega zadnjega izleta v vesolje. Zanj je to namreč zadnja misija, po kateri več ne bo potoval v vesolje, zato želi izkoristiti vsako sekundo in uživati v spektakularnem razgledu. Houston javlja, da so Rusi nerodno razstrelili odsluženi satelit, vendar prvi izračuni kažejo, da razbitine, ki so se razletele na vse strani, ne predstavljajo nobene nevarnosti.  Zadeva že nekaj minut kasneje deluje veliko bolj zaskrbljujoče; vesoljske smeti se z veliko hitrostjo približujejo astronavtom in kontrola v Houstonu ukaže takojšen umik v vesoljsko plovilo Explorer. Toda ukaz pride prepozno in trije astronavti se znajdejo sredi smrtonosnega polja hitro premikajočih se razbitin, ki uničujejo vse pred sabo. Robotsko roko, na kateri je bila pritrjena Stonova odtrga in jo skupaj s panično astronavtko začne vleči stran od plovila. Kowalski je na srečo dovolj zbran in jo reši še preden jo odnese v neskončno prostranost vesolja. Nevarnost je mimo, toda Explorer je uničen, vsi ostali člani misije so mrtvi. Stonova in Kowalski sta edina preživela, ki  povezana z vrvjo lebdita v vesolju. Komunikacije so prekinjene, zaloga kisika omejena, do prihoda naslednje pošiljke vesoljskih smeti pa ju loči okoli 90 minut.  
Alfonso Cuarón is the Man. Človek, ki je prepričal Hollywood, naj mu izroči 100 milijončkov za avtorski film. Priznam, Hollywooda ne maram preveč. Predvsem zato, ker prepogosto zapravlja gore denarja na glasne in neumne filme. Filme, ki potem dobivajo še glasnejša in še neumnejša nadaljevanja. Problem seveda ni v gori zapravljenega denarja, problem je v tem, kdo je zapravil ta denar in na kaj ga je zapravil. Cuarón je že od začetka vedel kaj hoče. Potreboval je vizualno perfekcijo in poznal je človeka, ki lahko izpolni njegove želje. Emmanuel Lubezki je stari znanec, s katerim sta skupaj posnela Jaz pa tebi mamo in Otroke človeštva. Mož, brez katerega Terrence Malick v zadnjem desetletju ni posnel nobenega filma. Lubezki je torej cenjeno ime in po Gravitaciji bo njegov ugled zagotovo še nekoliko zrasel, saj mu je pod Cuarónovo taktirko uspelo posneti pravo vizualno poslastico, ob kateri gledalec doživi (za večino sodobne produkcije nedosegljiv) občutek prevzetosti. Gravitacija nam ponuja  trenutke, v katerih se povsem izklopimo, se ne zavedamo okolice povsem potopljeni v vizualno simfonijo na velikem platnu. In to je samo del zelo kompaktne celote, v kateri je zapakirana napeta in dinamična zgodba o boju za preživetje. Odlično grajen in tempiran suspenz nas potegne na sam rob sedeža in nam le redkokdaj dovoli trenutek ali dva za predah. Večino filma preživimo v trepetanju za usodo junakov in moram priznati, da nisem videl veliko filmov, ki tako intenzivno mobilizirajo gledalčeva čustva. Gravitacija je v mnogih pogledih perfekten film, resnična obrtna mojstrovina, vendar se nekaj dni po ogledu ne morem znebiti občutka, da sem videl stvaritev, ki mi je sicer ponudila veliko kratkoročnih užitkov, a zato občutno manj tistih dolgoročnih spominov, ki jih bom v prihodnosti priklical iz spomina. Mislim, da je za takšen občutek najbolj kriva odsotnost konkretnejšega poglabljanja v like, oziroma površinskost, ki nam preprečuje, da bi like zares spoznali. Cuarón  je dal prednost suspenzu in ritmu, ter se zavestno odpovedal iskanju karakternih nians in globlji sporočilnosti. In ko se spomnim mojega navdušenja na izhodu iz kino dvorane, potem moram priznati, da se Mehičan v svojih ocenah in kompromisih zagotovo ni uštel.    


Ocena:


7 komentarjev:

  1. Ne vem a sem jaz gledal nek drug film ali so vsi kritiki na gobicah al pa podkupljeni... Ja, film je vizualna poslastica, prvih 15min je odličnih... vendar hitro ugotoviš da boš še dobro uro gledal isto sceno.. v filmu se 3x ponovi praktično identična "akcijska" sekvenca.. kar me je pa dobesedno bolelo med ogledom v kinu je klasični hollywoodski tris: pocukran dramatično šopajoči soundtrack, ki nikoli ne utihne, par najbolj cheesy hollywood momentov, ki se jih ne bi sramoval niti Lost in space in pa slaba igra obeh (edinih) igralcev, ki smrdi tudi skozi astronautske obleke. Ne smem pozabit še sceno, ki me bo preganjala v sanjah: woof woof, auuuu!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Meni je film všeč iz vseh razlogov, ki sem jih že naštel vizualno+ritem+suspenz+tehnični aspekt in to je to. V zapisu namerno nisem omenjal igralskih nastopov, ker menim, da je to film, pri katerem to vendarle ni tako pomembno. Vsaka ocena je subjektivna in vsak je do nje upravičen. Osebno pa me motijo zgolj tiste ocene (pozitivne in negativne), ki temeljijo na nekem interesu. In takšno ocenjevanje je danes na žalost zelo razširjeno. Mislim, da močno pretiravajo tisti (in ni jih malo), ki v Sandrini igri vidijo oskarjevski material.

      ...slaba igra obeh (edinih) igralcev, ki smrdi tudi skozi astronautske obleke...

      Tudi to je pretiravanje, se ti ne zdi?

      In če se navežem na ta igralski del zgodbe in domnevno prvo izbiro (Angelino Jolie), ki je želele preveč denarja (baje 20 mio) in jo je zamenjala Bullock. Oba glavna igralca sta zraven samo zaradi star power učinka, ki pri takšnem filmu avtomatično pomeni podvojitev zaslužka. Takšne vloge bi enako dobro ali boljše odigrali tudi manj znani igralci, ki jih dobiš za drobiž, a to ni point. Studii zahtevajo imena in niso pripravljeni na kompromise. Pa četudi bomo poslušali samo glasove in večino časa igralce opazovali v oblekah, ki ne puščajo veliko prostora za igranje (obrazna mimika, govorica telesa).
      Ravno zato se mi v tem primeru zdijo tako zelo pozitivne, kot zelo negativne kritike na račun igre neutemeljene.

      Izbriši
  2. Film sem izbrala za svoj prvi 3D ogled in v tem pogledu mi je bil ok. Vedela sem, v kaj se spuščam in temu primerno nisem pričakovala kakšne globine ali drugih, razen tehničnih presežkov. Ja, tudi jaz sem opazila, da se (skoraj) ista scena ponovi trikrat; ampak kar me je resnično zmotilo, je pa seksizem. Pa lepo vas prosim - ženska, ki naj bi bila doktorica, je prikazana kot neka popolnoma nesposobna avša, ki ne zna pilotirati in pol filma vrešči in/ali stoka od strahu in groze kot kakšna blond natakarica na vlakcu groze! Bi rada videla, kaj bi se zgodilo s filmom, če bi bil tako prikazan kakšen moški junak...

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Mogoče stvari iz ženske perspektive res delujejo nekoliko podcenjevalno. Vseeno mislim, da je njeno (slabo) pilotiranje dobro utemeljeno (je strokovnjakinja na drugem področju, pozna zgolj osnove itd).Glede stokanja bi se pa kar strinjal, doktorica bi lahko bila bolj pokončna, moška :)) . To so utemeljili z izgubo otroka (ki se mi zdi en tak, nepotreben dodatek). Če so se že odločil za napet zf triler, je zgodba z otrokom in čustveno poškodovanostjo nepotrebna...

      Izbriši
  3. dobra fora
    tole sem našel
    gravity spinoff:

    Aningaaq: Mayday, Are you there?

    http://www.hollywoodreporter.com/news/gravity-spinoff-watch-side-sandra-657919

    OdgovoriIzbriši
  4. Dobro seveda Sandra Bullock se je morala v celoti poviti v skafander in igro večinoma usmeriti na obrazno mimiko. In mislim,da se je v tem dokazala saj je vzbudila občutke empatije kar je bil tudi namen samega filma. Se pravi background (vesolje)+ kaj ob samem ogledu začutimo. Tako kot si v kritiki zapisal občutimo prevzetost,utesnjenost,klastrofobočinost... In mislim,da to filmu uspe prepričljivo doseči seveda v eni sami praznini.Tako da obešanje splošnega hvaljenja igre Sandre Bullock na politiko, je seveda totalno ignorantsko in posledično se ob branju tvojih komentarjev, začuti samopoveličevanje lastnih intelektualnih sposobnosti,ki pa se ustvari zaradi intelektualčeve želje po upiranju sistema brez argumentiranega razloga. Upiraj se sistemu na drugačen način kot pa s tem,da boš zaničeval Hollywood in zavračal mnenja,ki so obveljala za splošna samo zato,ker je temu pač tako v tem primeru Sandra Bullock,ki po tvojem mnenju ni zaslužna Oskarja recimo.

    OdgovoriIzbriši
  5. Sandra je korektno opravila svoje delo. Tako sem tudi zapisal v komentarju. A to, kar ona ponudi v tej vlogi, po moji oceni še zdaleč ni dovolj za titulo najbolje igralke. Še enkrat ponavljam, problem ni v Sandri, problem je v sami naravi vloge, ki igralki ne ponuja veliko prostora za demonstracijo igralskih kvalitet. Večino tistih, ki konkurirajo za oskarja za najboljšo igralko še nisem videl, zato ne morem delati primerjav. Videl sem recimo Adelino življenje, v katerem debitantka Adele Exarchopoulos pokaže izjemno veliko – to je oskarjevski material. Juliette Binoche v Overjeni kopiji. In če omejim zgolj na Holivud in se vrnem v preteklost - oskarjevski material je recimo Felicity Huffman v Transamerica, Halle Berry v Monster's Ball, ali Julia Roberts v Erin Brockovich. To so vloge, ki si zaslužijo nagrado – dr. Stone je karakter, ki ne sodi v to kategorijo in prav malo mi je mar za splošno hvaljenje Sandrine igre.

    … začuti samopoveličevanje lastnih intelektualnih sposobnosti,ki pa se ustvari zaradi intelektualčeve želje po upiranju sistema brez argumentiranega razloga

    Jaz sem daleč od intelektualca in intelektualne samovšečnosti, ki mi jo pripisuješ. V svojih zapisih (ki so daleč stran od nekega resnejšega novinarskega in, če hočeš, intelektualnega nivoja), pišem o tistem, kar je meni osebno všeč in ne o tistem, kar mi drugi sugerirajo, da mi je všeč. Včasih se strinjam z večino, včasih ne. Moj odnos do Holivuda pa je nekakšna mešanica ljubezni in sovraštva: Gravitacija je lep primer dobrega Holivuda, a že v naslednjem trenutku se spomnim na številne glasne blockbusterje, brez vsakršne umetniške vrednosti in to je Holivud, ki ga ne maram. Če je to nekomu všeč, tudi prav. Meni ni, in prav malo mi je mar, če Maščevalci na RT držijo 92% . V tem filmu enostavno ne najdem nič, kar bi me zadovoljilo. Seveda, to so moji subjektivni občutki in nič ni narobe, če kdo čuti drugače.

    OdgovoriIzbriši