Robin Hood (2010)

Slovenski naslov: Robin Hood
Država: ZDA
Leto: 2010
Žanri: Akcija, Avantura, Drama
Dolžina:156' (podaljšana različica), Imdb 
Režija: Ridley Scott
Scenarij: Brian Helgeland po zgodbi Ethana Reiffa in Cyrusa Vorisa 
Igrajo: Russell Crowe, Mark Strong, Cate Blanchett, Kevin Durand, Max von Sydow, Matthew Macfadyen, Danny Huston

Ridley Scott in Russell Crowe sta sodelovala že nekajkrat, najodmevnejše sodelovanje je vsekakor bil Gladiator, film se je okitil s kar petimi oskarji (tistega za režijo ni bilo v kolekciji). Deset let pozneje nam je Scott serviral svojo verzijo Robin Hooda, ki je v resnici nekakšna predzgodba, film ki nam prikazuje, kako je sploh prišlo do nastanka legende o Robin Hoodu. Če Scottu z Nebeškim kraljestvom ni uspelo doseči uspeha Gladiatorja, je zdaj verjetno upal, da mu lahko uspe z Robin Hoodom. Zgodovinski spektakli so praviloma zelo zahtevni projekti, v katere veliki studii vlagajo mastne denarce in k sodelovanju večinoma vabijo le največje zvezdnike. Robin Hood je veliki poletni film, po ameriško blockbuster, ki v kina privablja široke množice, film o katerem se veliko govori, dogodek ki ga spremlja velikanska propagandna mašinerija. Nekoč sem padal na ves ta hype okoli filmov in hodil na premiere (zato sem mnogokrat iz kina odšel razočaran), danes pa raje malo počakam na prve odzive in šele nato modro izberem naslov, za kateri se res izplača plačati vstopnico. V zadnjih nekaj letih sta me le Cameron in Nolan prisilila, da sem šel na slepo, a pri teh dveh enostavno nisem mogel zgrešiti.  

Russell Crowe je Robin Longstride, eden najboljših lokostrelcev v vojski kralja Richarda Levjesrčnega. Sodeloval je v križarskih vojnah, zdaj se skupaj z glavnino vojske vrača v Anglijo. Robin ima v resnici vsega dovolj, vojne, politike in bojevanja za vprašljive ideale.
Po spletu okoliščin se Longstride znajde sredi spletk, v katerih je ubit kralj Richard. Naročnik umora je francoski kralj, ki računa, da bo Anglija veliko bolj šibka, brez prekajenega vojskovodje, z Richardovim bratom Johnom na prestolu. Notranja trenja, ki jih povzroči Johnovo ustoličenje in takojšnje povečanje davkov še bolj poglobi krizo v državi, ki ji zdaj poleg Francozov preti tudi državljanska vojna. Resnica o usodi Robinovega očeta in njegovi vlogi v preteklosti, postavljajo Robina v pomembno vlogo v aktualnih dogodkih, ko se država nahaja na robu spopada med vojsko kralja Johna in nezadovoljnimi lokalnimi poglavarji, ki za sabo imajo nezadovoljno prebivalstvo.

Redkokdaj so predzgodbe uspešnih filmov, ki svojo prepoznavnost gradijo na uspešnih izvirnikih ali splošni prepoznavnosti neke zgodbe, uspeli zadovoljiti in nam ponuditi kvaliteten film. Ridley Scott  je že večkrat dokazal, da obvlada svoj posel, zato me nekoliko čudi njegova odločitev, da bo režiral Robin Hooda, sploh pa potem, ko je v rokah držal scenariju za Robin Hooda. Po mojem skromnem mnenju je scenarij najšibkejši člen v tej filmski kompoziciji. Po 95 minutah gledanja človek dobi občutek, da je gledal zelo dolg uvod, ter da nekaj pomembnega šele pride v nadaljevanju. Nadaljevanje pa ne ponudi nič posebnega, tisto kar bi lahko bilo pomembno in na čem bi se moral graditi poudrek je stlačeno v zelo skromno minutažo, na ta način pa kreirana popolnoma neuravnotežena zgodba. Skoraj nič pomena ne pripisujem obleganju francoske utrdbe na začetku filma, Nottinghamski šerif je zraven le zaradi naslova filma, pomemben dogodek, v katerem Robin dojame pomen besed na ročaju svojega meča in spozna resnico o očetu, ne doseže želenega efekta. Nasploh je v filmu veliko nedorečenega, nedodelanega, za konec pa nas Scott želi prepričati, da so se francoski invaziji uprli tudi otroci iz Sherwoodskega gozda (ki jih je pozneje, ko so zrasli, natreniral Robin Hood), v boj pa jih popelje, o kako to pravljično zveni, Marion Loxley.

Ocena: 5.5/10