Get Him to the Greek (2010)

Slovenski naslov: Superžur
Država: ZDA
Leto: 2010
Žanri: Komedija
Dolžina: 109',  Imdb 
Režija: Nicholas Stoller
Scenarij: Nicholas Stoller, Jason Segel
Igrajo: Jonah Hill, Tom Felton, Rose Byrne, Elisabeth Moss, Russell Brand

Aaron Green dela za glasbeno založbo, ki ji ne cvetijo rože, digitalizacija in recesija sta naredila svoje. Živi z dolgoletno punco (medicinsko stažistko), s katero se sicer dobro razume, a je ta večino časa odsotna, njena ambicioznost ji nalaga opravljenje lepega števila nadur, s katerimi ta želi doseči stalno zaposlitev in trajno rešitev svojega statusa.Aaronov šef (P.Diddy) od zaposlenih zahteva kreativnost in nove ideje, ki bi morale oživeti založbo in izboljšati njeno finančno sliko. Aaron šefu predstavi idejo o ponovni oživitvi nekoč zelo popularnega in cenjenega britanskega glasbenika Aldousa Snowa, ki je kariero zavozil z napačnimi odločitvami in nekoliko nepremišljeno izbiro besedil na zadnjem albumu. Oživitev njegove kariere bi po Aaronovih načrtih bila  finančno koristna za vse vpletene, obenem pa zaradi razvpitosti glavnega protagonista medijsko zelo zanimiva. Vrnitveni koncert ob 10 obletnici Snowovih največjih glasbenih uspehov in publiciteta ki bi jo takšen dogodek sprožil prepriča Aaronowega šefa, zato ta Aaronovi zamisli prižge zeleno luč. Aaron dobi pomembno a na prvi pogled nezahtevno nalogo organizatorja celotnega dogodka. Odpraviti se mora v Anglijo in pripeljati Snowa v Združene države. Aaron kmalu po prihodu v London in začetnem spoznavanju z muhastim zvezdnikom in drugimi okoliščinami spozna, da je že tako preprosta naloga, kot je denimo spraviti Snowa na letalo za Ameriko, še kako zahtevna in utrujajoča naloga.

Veliko se je govorilo o filmu, ki so ga domači distributerji oglaševali pod naslovom Superžur. Tako so verjetno želeli prepričati potencialne obiskovalce, da odločitev za nakup kino vstopnice obeta vrhunsko zabavo. Po finančno uspešnem prvencu Forgetting Sarah Marshall, ki je v povprečju zadovoljil zelo širok krog gledalcev, je tukaj Stollerjev drugi film, ki ga je marsikdo imel za enega izmed komičnih vrhuncev preteklega filmskega poletja. Tudi tokrat so ustvarjalci lahko zadovoljni z izkupičkom  na kino blagajnah, s kakovostjo posnetega materiala pa vsaj upam, da nekoliko manj. Stollerju ni uspelo ponoviti uspešne in všečne formule iz solidnega prvenca Pozabiti Saro. Razlogov je verjetno več, največja napaka je verjetno odločitev režiserja, da bo sam spisal scenarij, brez pomoči Jasona Segela, ki je na tem področju veliko bolj izkušen. Ker je lik Aldousa Snowabil bil tako toplo sprejet v prvem filmu, je odločitev, da mu posvetijo kar celoten film logična sled stvari v šovbiznisu. Saj s tem ni prav nič narobe, le film bi moral biti smešen. Ob Superžuru sem se komaj dvakrat-trikrat nasmehnil i to bolj zadržano, spontanega, kakovostnega smeha zame tukaj žal ni bilo. P.Diddyjeva vloga bi morala biti smešna, pa ni. Večkratno bruhanje glavnega junaka prav tako ni ne vem kako posrečena rešitev, prenašanja mamil v telesnih odprtinah in splošno vsi štosi v tej smeri so zgrešeni in nesmiselni. Nekakšen komični vrhunec, v katerem se glavni protagonisti ogrevajo za »trojčka« generira čudaško atmosfero, ki nima nič skupnega s smešnim, moralna in čustvena streznitev razposajenega rokerja na koncu, pa preprosto ne deluje. Tudi sam sem bil med tistimi, ki so mislili, da bodo gledali solidno komedijo in se žal zmotili.

Ocena: 5.0/10