De helaasheid der dingen (2009)

Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: The Misfortunates
Država: Belgija, Nizozemska
Leto: 2009
Žanri: Drama, Komedija
Dolžina: 108, Imdb
Režija: Felix Van Groeningen
Scenarij: Christophe Dirickx, Felix Van Groeningen, Dimitri Verhulst (roman)
Igrajo: Kenneth Vanbaeden, Valentijn Dhaenens, Pauline Grossen, Koen De Graeve, Johan Heldenbergh, Wouter Hendrickx, Gilda De Bal, Natali Broods, Bert Haelvoet

De helaasheid der dingen (aka The Misfortunates) je bil belgijski kandidat za tujejezičnega oskarja 2010, ki na koncu ni prišel v končni izbor. Nekaj koristi iz tega je vseeno izvlekel, kajti na ta način je pritegnil vsaj nekaj pozornosti mednarodne filmske javnosti. Nekaj jo je pridobil že lani, ko je prejel C.I.C.A.E. nagrado (posebna omemba) v Cannesu. Kljub vsem, film zunaj domovine ni videlo veliko ljudi. Nekakšen »moviemeter« gledanosti je število prevodov v različne svetovne jezike, pogled na največjo domačo stran s podnapisi razkrije, da so na voljo podnapisi v treh jezikih (angleški, francoski in poljski), kar je odločno premalo za film takšne kvalitete. Kakorkoli, dejstvo je, da se premalo pozornosti namenja neodvisni (tudi ameriški) produkciji, zato kar nekaj odličnih naslovov ne najde poti do širšega občinstva. Roman »De helaasheid der dingen,« ki ga je spisal Dimitri Verhulst je bil podlaga za film, zanj pa obstaja tudi slovenski prevod, v domačih knjižnicah ga najdemo pod naslovom Beda stvari.

Gunther je najstnik,  ki živi z očetom in njegovimi tremi brati pod isto streho. Mama ga je zapustila in ga pustila živeti v hiši, kjer so alkoholni hlapi stalnica, popivanje očeta in njegovih bratov je  nekakšen družinski hobi. Edina ženska med fanti je Guntherjeva babica, ki nima ne moči, ne pretirane želje, da bi se postavila po robu sinovom, ki so smisel življenja našli v alkoholu. Zgodbo o svojem odraščanju nam pripoveduje sam Gunther, zdaj že odrasla oseba. Tako vzporedno spremljamo dve zgodbi, eno iz Guntherjeve preteklosti in drugo ki poteka v sedanjosti, v kateri je ta pisatelj, ki si obupno prizadeva da bi objavili njegovo knjigo. Živi s  punco ki je ostala noseča, kar je zanj dodatna težava, saj mora najprej razčistiti sam s seboj ali sploh želi otroka in družino. Med premišljevanjem Guntherjeve misli pogosto potujejo v preteklost, v čas njegovega odraščanja. To je bil čas, v katerem je družina Strobbe bila na vrhuncu pivske moči,  čas ko so Strobbejevi postali ponosni zmagovalci tekmovanja v pitju piva in so zelo uspešno sodelovali v prvi kolesarski dirki nagcev, v njihovem domačem kraju.

Fantovo odraščanje v takšnem neprimernem okolju brez dvoma človeka zaznamuje za celo življenje, toda The Misfortunates ni film, v katerem je alkohol vzrok nasilja v družini in razdiralec družine. Seveda, ob količinah alkohola, ki jih popijejo Strobbejevi se je med člani družine dogajalo marsikaj, tudi pesti so kdaj zapele, a je samo vzdušje v filmu prežeto z obilico pristnega humorja in zanimivimi zabavnimi dogodki. V središče je postavljen odnos očeta in odraščajočega sina, ki se veliko bolj, kot njegovi starejši sorodniki in sam oče zaveda, da živi v zanj neprimernem okolju in si želi oditi v dijaški dom, kjer se bo lahko v miru učil in se posvetil pisanju. Toda ljubezen do očeta in stricev je prevelika, da bi jih zapustil. Kaj takega si Gunther niti ne upa povedati na glas, vedoč, da bi njegova želja bila v očeh očeta in ostalih označena za izdajo. Nekje sem prebral zanimivo misel nekega tujega kritika, ki je zapisal zanimivo misel o tem filmu, ki jo bom poskušal tukaj povzeti. »Če bi se Ken Loach in Roberto Benigni dobila na pijači, se zapila v kaki krčmi in zraven pisala scenarij za film, bi ta izdelek bil najbolj podoben scenariju za The Misfortunates.« Filmski poznavalci zdaj verjetno vedo, kaj lahko pričakujejo od filma, vsem ostalim pa svetujem, oglejte si ta belgijski biser, zagotovo vam ne bo žal.

Ocena: 8.0/10