Paper Man (2009)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2009
Žanri: Drama, Komedija
Dolžina: 110', Imdb
Režija: Kieran in Michele Mulroney
Scenarij: Kieran in Michele Mulroney
Igrajo: Jeff Daniels, Ryan Reynolds, Lisa Kudrow, Emma Stone, Kieran Culkin, Hunter Parrish

Richard Dunn (Jeff Daniels) je pisatelj s pisateljsko blokado. Zato se skupaj z ženo odločita, da je najbolje, da se odselijo iz mesta na podeželje, v hišo nedaleč stran od manjšega mesta. Richardova žena Claire (Lisa Kudrow) je uspešna in spoštovana srčna kirurginja, glavni finančni steber družine Dunn, kar posledično pomeni, da je ženska na polno zasedena. Zato zakonca skleneta nenavaden dogovor. Richard bo ostal sam v hiši in se boril s pisateljsko blokado, Claire pa bo prišla vsak drug vikend domov. Tako Richard ostane sam v hiši, na mizi ga čaka pisalni stroj, v predalu pa  zaloga papirja za pisanje. Njegova blokada je tako huda, da so moteči elementi v hiši celo nekoliko preveč pisan kavč ali neustrezna razporeditev pohištva. Richard se znebi motečega pohištva, na novo razporedi stvari v dnevni sobi, a na njegovo žalost, še vedno ne more mimo prvega stavka v svoji novi knjigi. Na koncu se sprijazni z dejstvom, da pač ne gre in se na kolesu odpravi v bližnje mesto. Želi si nekoliko razbistriti glavo in zmanjšati hud pritisk, ki ga tako močno ovira pri pisanju. V mestu slučajno sreča Abby (Emma Stone), mlado dekle in je na nekoliko neroden način tudi spozna. Ko ga Abby obtoži zalezovanja, Richard izhod iz nelagodnega položaja najde v izgovoru da je nov v mestu in da išče varstvo za otroka. Rezultat Richardove ponesrečene laži je dogovor, da bo Abby prišla čez nekaj dni k njemu na dom in popazila na otroka. Richard seveda nima otrok, zato je dan, ko Abby pride paziti na otroka prelomnica, na kateri se iz nekoliko čudne situacije razvije nenavadno prijateljstvo.

Zakonca Kieran in Michele Mulroney podpisujeta režijo tega malega neodvisnega filma, kar je za oba prvi režiserski projekt. Dejstvo, da sta film režirala zakonca mogoče namiguje, da film govori o zakonu družine Dunn in medčloveških odnosih v zakonu, vendar ta odnos tukaj ni prevladujoča tema. Film v prvi vrsti gledalcu približa občutke osamljenosti, izgubljenosti in odtujenosti posameznika od ostanka sveta. Prav s takšnimi težavami se ubadata Richard in Abby. Richard kljub starosti še vedno ima namišljenega prijatelja (Ryan Reynolds), Abby je zmedeno dekle, zaznamovano s tragičnim dogodkom iz otroštva. Če sta oba bila izolirana in osamljena preden sta se srečala, zdaj sta Richard in Abby vendarle nekoliko bolj živahna. Učinek njihovega druženja je obojestransko zdravilen, saj po dolgem času za oba obstajajo trenutki v življenju, ki nekaj pomenijo. Ne morem se znebiti občutka, da sta avtorja imela v mislih feelgood movie, vendar je končni izdelek zame enostavno preveč nevtralen in depresiven. Konec sicer ponudi nekaj podobnega, nekakšen zaključek in zaokrožitev pripovedi, ki je zame žal nedorečen. Odnos na relaciji Richard-Claire je nejasen in nekoliko čuden, Richardovo spuščanje v nekakšne najstniške nebuloze (beri: zabava v njegovi hiši) pa nepotrebno in nerazumljivo. Richardov namišljeni prijatelj je odvečen dodatek, drugi namišljeni prijatelj (tisti, ki ste film videli, veste o čem govorim) pa je nekoliko bolj prepričljiv. Z filmom nisem razočaran, pa tudi navdušen ne. Film je čisto povprečje, ki ga rešuje odlična igra Danielsa (pričakovano) in Stonove (zame pozitivno presenečenje), ter manjši twist povezan z namišljenim prijateljem.

Ocena: 6.0/10