Eu cand vreau sa fluier, fluier (2010)

Slovenski naslov: Če želim žvižgati, žvižgam
Drugi naslovi: If I Want To Whistle, I Whistle
Država: Rominija, Švedska
Leto: 2010
Žanri: Drama
Dolžina: 94', Imdb
Režija: Florin Serban
Scenarij: Catalin Mitulescu, Florin Serban
Igrajo: Pistireanu George, Mihai Constantin, Clara Voda, Marian Bratu 

Zadnja leta je romunski film zelo zaželen na pomembnih festivalih, kar nekaj filmov iz Romunije je v zadnjih letih prejemalo najvišja priznanja, med dobitniki pomembnih nagrad najdemo tudi Eu cand vreau sa fluier, fluier, ki so mu letos v Berlinu podelili srebrnega medveda. Na režiserskem stolčku je sedel debitant Florin Serban, vse pomembnejše vloge so odigrali amaterji, za večino je ta film bil prvo pojavljanje na filmu.

Silviu (Pistireanu George) se nahaja v zaporu za mladostnike, pred njim je le še nekaj tednov za zapahi. Njegova zaporna kazen se izteka, zato se Silviu drži po strani, se izogiba konfliktom in potrpežljivo čaka dan, ko bo svoboden človek. Med njegovimi sojetniki so nekateri, ki začutijo njegovo ziheraško držo in mu začnejo greniti življenje, toda Silviu ohrani mirno kri in molče prenese poniževanja. Dobro se zaveda, da bi resnejši prekršek pomenil podaljšanje zaporne kazni, zato je pripravljen mirno sprejeti vsa podtikanja in pritiske. Dva tedna pred izhodom ga obišče mlajši, osemletni brat in mu sporoči, da se je iz Italije vrnila mama in da ga želi odpeljati s seboj v Italijo. Naenkrat Silviu izgubi spokojnost, prevzameta ga nemir in frustracija. Prav v teh dneh zapor obiskujejo socialni delavci, njihova naloga je opraviti pogovore z vsemi, ki bodo kmalu izpuščeni in jim omogočiti bolj »mehko« prilagoditev življenju na prostosti. Pogovor s Silviujem vodi mlado dekle, ki se ne zaveda, da bo Silviu kmalu eksplodiral in storil nekaj popolnoma nerazumljivega.

Florin Serban gledalca takoj vrže v dogajanje, v vsakdan prestopnikov,  ki so zagrešili kazniva dejanja, še preden so postali polnoletni. Najboljšo predstavo o romunskem zaporu, v katerem se počasi izteka Silviujeva štiriletna kazen dobimo, če si predstavljamo mešanico popravnega zavoda za mladoletne in pravega zapora za odrasle. Kot sem že povedal v uvodu, igralski kader sestavljajo amaterji in fantje ki za sabo že imajo izkušnje v bivanju za rešetkami in jih je tako ali drugače, že obravnavalo romunsko pravosodje. Zato je občutek toliko bolj pristen, kamera na Silviujevem hrbtu ustvarja dokumentarističen vtis in zelo realistično vzdušje. Režiser se ne ukvarja s pojasnjevanjem, kje, kaj in kako. Grožnjo lahko čutimo v zraku, a nas preobrat po katerem izbruhne nasilje vseeno pošteno preseneti. Mišljenja sem, da je režiser namenoma zamolčal podrobnosti, ter tako dosegel visoko stopnjo nepredvidljivosti. To mu nikakor ne štejem v minus, kajti pomembne stvari vendarle izvemo. Spoznamo, da Silviu glavnega  krivca za svoje težave vidi v materi, ki ga je zapustila še kot otroka, nato isto ponovila z mlajšim bratom. V njem se kopiči jeza, bratov odhod je zanj najhujši poraz, prepričan je, da bi mu bivanje pri materi uničilo prihodnost, zato se s tem ne more sprijazniti. Prelomnica in Silviujev izbruh  gledalca priklene za sedež, priča smo dogajanju z neverjetno energijo in redko videno prepričljivostjo. Njegova dejanja so sigurno neracionalna, nepremišljena in težko razumljiva, vendar  gledalec razume vzroke in namen teh dejanj. Celotna igralska zasedba deluje prepričljivo, Pistireanu George v vlogi Silviuja pa ponudi izjemno prepričljivo debitantsko kreacijo. Florin Serban je s svojim prvencem vsekakor zaslužil mojo naklonjenost in pozornost pri bodočih projektih.

Ocena: 8.0/10