Hierro (2009)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Španija 
Leto: 2009
Žanri: Misterij, Triler
Dolžina: 94', Imdb
Režija: Gabe Ibanez
Scenarij: Javier Gullon 
Igrajo: Elena Anaya, Hugo Arbues, Jon Ariño, Miriam Correa, Kaiet Rodríguez

Maria (Elena Anaya) je mama šestletnega dečka Diega. Mama in sin se odpravljata na počitnice, redko poseljen otok El Hierro je kraj, kamor sta namenjena. Trajektna linija je edina prometna povezava med  otokom in ostankom sveta, nekajurna vožnja z ladjo, loči obiskovalce otoka od prvega večjega mesta na kopnem. Kar bi moralo biti nekaj dni počitka in sproščanja v sinovi družbi, se kmalu spremeni v Mariino najhujšo nočno moro, ko Diego izgine na trajektu, še preden trajekt pristane na otoku. Ko fantka po dolgotrajnem iskanju na trajektu ne najdejo, je jasno, da ostajata samo dve možnosti. Fant je padel v morje, ali je bil ugrabljen. Sledi nekaj mesecev dolg časovni preskok, po katerem izvemo, da fanta še niso našli, Maria je skrhana ženska na robu živčnega zloma, ki se še vedno ne more sprijazniti, z tragično usodo njenega otroka. Nato Mario pokličejo s policijske postaje na otoku in ji povedo, da so našli truplo dečka, ki ustreza Diegovemu opisu. Maria se skupaj s sestro nemudoma odpravi na otok, vendar je identifikacija negativna. Oblasti vseeno vztrajajo, naj Maria počaka nekaj dni na forenzike, ki bodo s pomočjo DNK analize potrdili ali ovrgli identiteto, saj je deček mrtev že nekaj mesecev, truplo pa v razpadanju. V čakanju na sodne izvedence Maria na lokalni plaži za hip opazi fanta, na las podobnega njenemu Diegu, ki že naslednji hip izgine v kamp-prikolici. Marija po naključju odkrije, da je na otoku pred časom izginil še eden deček, kar je razlog več, da začne samostojno preiskavo. 

Hierro je prvenec španskega režiserja Gaba Ibáñeza, ki je snemal po scenariju nekoliko bolj znanega sonarodnjaka Javierja Gullóna (El rey de la montaña). Če bi pričakovali, da izkušenejši bolj obvlada posel, bi se zmotili, kajti šibki člen tega filma je v največji meri prav scenarij. V tej smeri se je nagibala večina prebranih recenzij, žal se tudi sam moram strinjati s takšno utemeljitvijo. Ob boljšem pisanju, bi ta film lahko bil pravi cukerček, saj Ibanez kaže izjemno nadarjenost in je v prvem poskusu posnel film z izjemno vizualno lepoto, z pravim občutkom za graditev ustreznega vzdušja in zelo zanimivimi simbolnimi poudarki. Odlična igra Elena Anaya, ki bi ji z lahkoto dal vsaj 10 let manj, je dodaten plus, zaradi katerega čas porabljen na ogled tega filma, ni šel v nič.

Ocena: 6.5/10