Blue Valentine (2010)

Slovenski naslov: Otožno valentinovo
Država: ZDA 
Leto: 2010
Žanri: Drama, Romantični
Dolžina: 112' ,  Imdb
Režija: Derek Cianfrance 
Scenarij: Derek Cianfrance, Cami Delavigne
Igrajo: Ryan Gosling, Michelle Williams, Mike Vogel, John Doman, Ben Shenkman, Reila Aphrodite, Faith Wladyka

Derek Cianfrance je zanimivo ime v svetu neodvisnega filma. Pri 23-ih je posnel svoj prvenec Brother Tied, zanj prejel nekaj festivalskih nagrad in tako nase opozoril ameriške ljubitelje neodvisnih filmskih projektov. Po igranem prvencu se Cianfrance posveča dokumentarcem (nekateri govorijo o znanih glasbenih imenih) in šele dvanajst  let pozneje posname svoj drugi igrani film. Blue Valentine bi verjetno posnel že nekoliko prej, a so snemanje  prestavili zaradi smrt Heatha Ledgerja. Namreč, Michelle Williams je bila njegova partnerka, skupaj sta imela tudi otroka. Namesto angažiranja druge igralke, so se ustvarjalci odločili snemanje prestaviti na poznejši čas in tako pokazali, kako zelo prepričani so, da je Williamsova najboljša izbira za vlogo. Kakorkoli, film je bil premierno predvajan na lanskem Sundanceu, pred kratkim je štartal v ameriških kinodvoranah, tisti, ki so imeli priložnost film videti že prej, so mu namenili večinoma pozitivne kritike.

Blue Valentine se začne skorajda na koncu pripovedi. Ko spoznamo Deana (Ryan Gosling) in Cindy (Michelle Williams), hitro spoznamo, da zakonca nista ravno sredi srečnega obdobja. V njuni zvezi močno škriplje, po šestih letih skupnega življenja sta življenjska sopotnika zašla v slepo ulico iz katere ne najdeta izhoda. Težko bi trdil, da ne poskušata, a stanje je enostavno pretežko, da bi se ga dalo rešiti s pogovorom ali lepo gesto. Na Deanovo iniciativo se odpravita v hotel, ki ponuja najem tematskih sob namenjenih popestritvi ljubezenskega življenja, s sabo vzameta nekaj steklenic žganja, ki bi moralo nekoliko sprostiti atmosfero. A že na poti v hotel se stvari še dodatno zakomplicirajo. Cindy v trgovini s pijačo sreča bivšega fanta, kratko srečanje omeni tudi Deanu, ki ga dogodek močno razburi. Po njegovi reakciji nam je jasno, da je naključno srečanje sprožilec, ki nazaj prikliče spomine na dogodke iz preteklosti, ki očitni imajo pomembno vlogo v njunem odnosu.

Blue Valentine je film, ki gledalca že na začetku postavi pred dejstvo. V našem primeru je to dejstvo spoznanje, da je zakonska zveza pred razpadom. Več ali manj nam je po uvodnih minutah jasno, da srečnega konca ne gre pričakovati. Zgodba je povedana nelinearno, po uvodu sledi skok v preteklost,  na sam začetek zveze, v čas ko sta se Dean in Cindy spoznala. Takšni prejemi se vrstijo do samega konca, pred našimi očmi se menjavajo prizori srečne preteklosti in mučne sedanjosti. Zanimiv kontrast sreča-nesreča nas vseskozi opozarja, da nič ne traja večno in na nek način zastavlja pomembno vprašanje. Ali so srečni trenutki res vredni poznejšega trpljenja? Odgovor prav gotovo ni enostaven in je v veliki meri odvisen od življenjske filozofije vsakega posameznika. Če nekoliko pomislimo, pridemo do spoznanja, da nam glavna akterja ponujata različna odgovora na isto vprašanje, odgovora, ki sta na nek način odraz njune osebnosti. Režiser nas zato popelje v preteklost  in poskuša izvedeti, kje se je vse začelo, išče vzroke, ki so zakonce pripeljali v brezizhoden položaj. Mogoče je odgovor, da sta si preveč različna preveč enostaven, a menim, da prav tukaj tiči glavni razlog njunih kasnejših nesoglasij. Cindy se ne more sprijazniti z dolgočasnim življenjem v katerem ni prostora za spremembo ali ambicijo, Deanova statičnost ji gre na živce, obenem se pa zaveda, da ga ne more spremeniti. Zato je konec edina rešitev v njenih očeh, on se pa še vedno vztrajno oklepa ljubezni in upa, da se stvari bodo samodejno uredile. Kronologija razpada njunega zakona pri gledalcu poraja depresivne občutke in postavlja velik vprašaj okoli vsega, kar razumemo in občutimo, ko v mislih imamo ljubezen. Najmočnejša orožja naslovnega filma so igralski prispevki in zelo dobra kemija na relaciji Gosling – Williams, ter režiserjeva odločnost pokazati tudi neprijetne ali če hočete stranske produkte ljubezni. Blue Valentine je film o umiranju ljubezni, film ki ima dovolj poguma, da nam pokaže tudi manj srečne konce, ter tako s svojo surovo realnostjo kljubuje številnim klišejskim (živeli-so- srečno-do-konca-življenja) zgodbam.

Ocena: 8.0/10