Bedevilled (2010)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: J.Koreja
Leto: 2010
Žanri: Triler, Drama
Dolžina: 115',  Imdb
Režija: Jang Cheol-so
Scenarij: Choi Gwan-Young
Igrajo: Yeong-hie Seo, Ji Sung-won, Seo Yeong-hee, Min-ho Hwang, Min Je, Lee Ji-eun-i 

Bedevilled je doživel svetovno premiero v Canessu, ker so kritiki  menili, da je Jang Cheol-so  obetavno ime, človek od katerega lahko še veliko pričakujemo v prihodnosti. Nekaj zaslug  za uvrstitev filma v program Canneskega festivala zagotovo gre pripisati še enemu Korejcu.  Kim Ki-Duk je ime, ki veliko bolj odmeva med filmskimi navdušenci in kritiki. Prav dejstvo, da je Jang Cheol-so njegov vajenec (nekoč je bil Kim Ki-Dukov prvi asistent), verjetno ima nekaj skupnega z njegovo uvrstitvijo na spored prestižnega filmskega festivala. In če so kritiki, ki so film videli v Cannesu bili, recimo temu, pozitivno zadržani, so spremljevalci ameriškega Fantastic Festa večinoma izrekali le pohvale na račun Cheol-sojevega debija.

Hae-won je lepa, uspešna, samska bančna uslužbenka, z lastnim stanovanjem in dobrimi možnostmi za napredovanje na karierni lestvici. Opazimo, da v njenem življenju nihče ne zaseda tisto posebno mesto, a je zato na poslovnem področju toliko bolj uspešna. Lahko bi rekli, da si je ustvarila življenje po lastnih željah,  zaenkrat ji vse gre po načrtu. Nato se zgodita dva nepovezana incidenta, ki bosta nekoliko zamajala njeno samozavest in ji povzročila nemalo nevšečnosti. Najprej je priča brutalnega napada, po katerem je napadeno dekle umorjeno. Kot pričo jo povabijo na policijsko postajo, kjer naj bi opravila prepoznavanje. Če je med prepoznavanjem na policijski postaji imela dvome, so ti razblinjeni po bližnjem srečanju z morilci na parkirišču. Soočena z resno grožnjo, se odloči, da bo molčala. A to še ni vse. V službi se stvari še poslabšajo, ko najprej zelo grobo zavrne prošnjo za posojilo neki obubožani starki, kasneje pa primaže klofuto sodelavki misleč, da je ta odgovorna za serijo nesrečnih naključij, ki jo spremljajo že cel dan. Rezultat vsega je prisilni dopust, veliko časa za razmišljanje in odhod na otoček, kjer je preživela dober del otroštva ob babici in dedku. Nenazadnje ji pobeg od mestnega vrveža in stresnega okolja lahko samo koristi. Na otoku jo navdušeno pričaka Bok-nam, prijateljica iz otroštva, njena pretirana gostoljubnost je celo nekoliko moteča. A na otoku, na katerem živi le devet prebivalcev (tri moška in šest žensk), je njena navdušenost povsem razumljiva.

Pred ogledom sem preletel nekaj zapisov o filmu in ustvaril neko površno sliko o tem, kaj lahko pričakujem. Ker ne želim veliko informacij o tem kar bom videl, so moje razmišljanja bila usmerjena na promocijski poster in možne scenarije, ki jih takšna podoba lahko ponudi. Začetek me je napeljal v povsem drugo smer. Pomislil sem, mlado dekle, zlobneži jo bodo trpinčili, nato se jim bo ta maščevala in jih preganjala, tam nekje zunaj… In se zmotil. Dogodek v banki me je spet nekoliko zavedel (nekaj zaslug ima Raimijev Drag Me to Hell) in me poučil, da moram pokazati več potrpljenja. Nato se dogajanje preseli na otok, na katerem živi le devet ljudi. Galerija likov na otoku je že dovolj zanimiva, da začneš razmišljati, ali se kaj skriva v ozadju. Straka mrkega pogleda, ki na otoku očitno vodi glavno besedo, ni prav nič navdušena nad prihodom mestne lepotičke. Prihod na otok režiser izkoristi za spremembo fokusa in težišče prestavi na Bok-nam(Seo Yeong-hee, poznamo jo po nastopu v odličnem Chugyeogja) in njeno usodo. V tesno zaprti skupnosti, v kateri veljajo konzervativna pravila in  v katerem je moškemu dovoljeno skoraj vse, Bok-nam živi težko življenje. Izkoriščajo jo prav vsi. Mož, moževa mati in brat, ter vse ostale sorodnice. A izkoriščanje in težko delo bi še nekako prenesla, če jo mož nebi tako pogosto pretepal. Prihod Hae-won je obudil njene upe, da ji bo mogoče uspelo pobegniti, ali da bo vsaj prepričala Hae-won, naj s sabo vzame njeno sedemletno hčerkico. V podrobnosti se ne bom spuščal, a gledalca dogodki na zaslonu tako prevzamejo, da lahko le brez besed spremlja to čustveno zahtevno potovanje, ki ne ponuja veliko lepega. Pred zaključno tretjino smo v popolni sinhronizaciji z Bok-nam in njeno nesrečno usodo, zaključek pa na nek način ponudi zadoščanje tudi gledalcu. Za konec bom potegnil vzporednico z  Dogville. Tam kjer se Dogville konča in pusti domišljiji prosto pot, Bedevilled gre naprej, brez milosti, brutalno, krvavo in seveda pravično. Nekateri so se pritoževali nad enodimenzionalno podobo negativcev, kar nedvomno drži, a nič za to. Ogled močno priporočam in upam, da vam bo všeč.

Ocena: 8.0/10