Sebbe (2010)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Švedska
Leto: 2010
Žanri: Drama
Dolžina: 80', Imdb
Režija: Babak Najafi
Scenarij: Babak Najafi
Igrajo: Sebastian Hiort af Ornas, Kenny Wahlbrink, Eva Melander, Adrian Ringman, Emil Kadeby

Sebastian ali krajše Sebbe je 15 letni fant, ki mu življenje iz dneva v dan servira nevšečnosti. Živi v majhnem stanovanju z mamo samohranilko, očeta se komaj še spominja. Mama ponoči raznaša časopis, čez dan pa spi, vmes rada zvrne tudi kakšen kozarček piva. Sebbe je po naravi zelo tih, nima pravih prijateljev in večino dneva preživi sam s seboj. Njegova drža je magnet za sovrstniške nasilneže, ki vedno iščejo žrtev, zato je Sebe skoraj vsakodnevno tarča verbalnega ali fizičnega nasilja. Petnajstletnik je zelo kreativen, saj ima spretne roke in zna iz različnega odpadnega materiala naredi marsikaj. Zato pogosto obiskuje odpade in pobira odpadni material iz katerega potem ustvarja različne pogruntavščine. Popravilo pokvarjenih stvari in ustvarjanje različnih naprav, ki mogoče niso vedno najbolj uporabne je za Sebbeja njegov mali svet, hobi in pobeg od vsakdanje sivine, ki ga obkroža na vsakem koraku. Sebbe se ne pritožuje in ne zahteva nič, zadovoljen je že, če stvari ostanejo takšne kot so. Toda splet okoliščin, nehumanost sovrstnikov in nezrelost odraslih bo Sebbeja pahnila na sam rob in že tako težko življenje bo postalo neznosno. 

Nagrada za najboljši prvenec na zadnjem berlinskem festivalu je zvenela kot dobro priporočilo, zato se je Sebbe znašel na mojem filmskem meniju. Režiral je Babak Najafi, 35-letni režiser iranskih korenin, ki je kot deček prišel na Švedsko, kjer živi še danes. Najafi je večino vlog zaupal naturščkom, uporaba neprofesionalnih igralcev je pravšnja izbira, ko avtor želi doseči realističen učinek, kakršnega se pričakuje od socialno angažiranega filma. Po pristopu film spominja na predstavnike angleškega social-realizma kot so Ken Loach, Andrea Arnold ali Shane Meadows. Najafi nam servira zgodbo o odraščanju v kateri postavi glavnega junaka v neprimerno, skorajda sovražno okolje. Težko je opazovati otroka, ki se mora soočati s tako težkimi stvarmi, ko je prisiljen sprejemati odločitve, ki bodo nepreklicno odredile njegovo življenjsko pot. Sebbe je v enem trenutku izgubljen, gledalec dobi občutek, da se nezadržno premikamo proti katastrofi, a ko pride prelomni trenutek, njegovo čisto srce premore dovolj moči, da prežene z bolečino pomešane sovražne občutke. Potem ko se znajde na zelo hudi preizkušnji, je Sebbeju jasno, kaj mora storiti. V večini primerov bi konec kakršnemu smo bili priča, razumeli kot dokončen poraz in še eno uničeno mlado življenje. Toda tukaj je fant storil najboljšo možno potezo. Postati mož pri 15-ih sigurno ni enostavna naloga, a nekako čutim, da fantova dobrodušnost in spretne roke usmerjajo njegovo življenje v veliko bolj pozitivno, srečnejše obdobje.

Ocena: 7.0/10