Kimssi pyoryugi (2009)

Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: Castaway on the Moon
Država: J. Koreja 
Leto: 2009
Žanri: Drama
Dolžina: 116',  Imdb
Režija: Hae-jun Lee
Scenarij: Hae-jun Lee
Igrajo: Min-heui Hong, So-yeon Jang, Jae-yeong Jeong

Južna Koreja kot neusahljiv vir zanimivih filmov. Ko vsi drugi padejo v neko sivo povprečje in ne zmorejo skupaj spraviti kaj kolikor-toliko gledljivega, priporočam brskanje med korejskih filmih.  Za uspešno iskanje potrebujete nekaj potrpljenja, kajti Korejci filme snemajo zelo množično,  zato je treba določiti nekaj kriterijev,  pri izbiri filma. Najlažji kriterij je manjša raziskava, v kateri izveste osnovne stvari o minulem delu človeka na režiserskem stolčku, ne škodi, če nekaj pozornosti namenite tudi scenaristu. Na spletu je veliko različnih strani, ki zelo pozorno in strokovno spremljajo azijske in korejske filme, kar naključnemu gledalcu zelo pomaga pri izbiri naslova. V celi zgodbi ne gre spregledati novih in še vedno razmeroma neznanih  avtorjev, kot je denimo Hae-jun Lee, režiser naslovnega filma, ki se je za kamero znašel šele drugič. Njegov prvi film, z angleškim naslovom Like a Virgin,  je prejel nekaj regionalnih nagrad, kar je vedno dobro znamenje.

Kim ima vsega dovolj. Njegova zadolženost je dosegla znesek, ki ga verjetno nikoli ne bo mogel vrniti. Če bi obveljala vsaj tista, da kdor nima sreče z denarjem, srečo najde v ljubezni, potem verjetno vse nebi bilo tako črno, a tudi na tem področju je Kim dosegel dno. Zapustila ga je dolgoletna punca, zato v svojih razmišljanjih ne najde nobenega razloga, da bi nadaljeval svoje ničvredno življenje. Kim je neplavalec, že od nekdaj se je bal vode, zato je idealen kraj za konec njegovih muk visoki most na reki Han. Zato prestopi ograjo in po kratkem premisleku skoči, upajoč, da bo vsega hitro konec. V naslednjem prizoru spoznamo, da je Kima naplavilo na rečni otok sredi zelo široke reke. Nekaj tisoč kvadratov velik rečni otok je nenaseljen, z zakonom zaščiteno področje, na katerem ni dovoljeno bivanje, gradnja ali kakršnokoli spreminjanje naravnega okolja. Sprva je Kim vesel, da  je njegov poskus samomora spodletel, a se kmalu zave, da ga do najbližje obale deli več sto metrov plavanja, kar je za neplavalca resen podvig. Njegovo edino upanje je turistična ladja, ki vsakodnevno pluje mimo. Toda po nekaj dneh na otoku Kim začuti, da mu bivanje na otoku v resnici ustreza. Tukaj ni nobenega stresa, velikanskega dolga, pritiskov družbe ali drugih obveznosti. Zato se Kim se odloči, da bo do nadaljnjega ostal na otoku.

Sproščeno življenje, ko človeku ni potrebno slediti ustaljenim družbenim normativom sproža zanimive situacije, iz katerih Castaway On The Moon črpa številne komične prizore. Kimovo prilagajanje življenju na nenaseljenem otočku je za gledalca sila zabavno. Misli, da še nihče ni opazil njegove prisotnosti na otočku, a se tukaj nekoliko uštel. Njegovo bivanje spremlja osamljeno dekle, ki živi v nebotičniku ob rečni obali. Od tam s pomočjo teleskopa, ki ji je sprva služil za fotografiranje zvezd, opazuje Kimov vsakdan. Dekle je že pozabilo na zvezde in Mesec in vso pozornost  namenilo nenavadnem človeku na rečnem otoku. Ta ji je tako zanimiv, da se odloči z njim navezati stik, a če to želi storiti, bo morala zapustiti svojo sobo in stopiti ven. Če vemo, da dekle že več let ni zapustilo stanovanja svojih staršev, je to že pravi podvig, misija,  ki zahteva pripravo i dober načrt. Castaway je tiste vrste film, ki ga večino časa gledamo z nasmehom na obrazu. Film, ki je v enem trenutku popolnoma resen, že kmalu zatem pa spet sproščajoče zabaven. Dva osamljena človeka, moški in ženska, ki sta izgubila upanje v sožitje z drugimi ljudmi lahko pomagata drug drugemu, potrebujeta le nekaj poguma. Prvo potezo je naredila punca, nato se je vse le še stopnjevalo in zaključilo z zelo lepo izpeljanim, s čustvi nabitim koncem. V nekoliko širšem kontekstu je film kritika sodobne potrošniške družbe in modernega načina življenja. V ustaljenem tekanju za različnimi dobrinami najpogosteje prepozno opazimo, da nas je sistem posrkal vase, porabil naše življenjske sokove in nas nato kot balast izpljunil. Nekaj takega se je zgodilo tudi Kimu, a je na koncu vendarle prepoznal resnične vrednosti, zbral dovolj poguma in svet začel gledati z drugimi očmi.    

Ocena: 8.0/10