Exam (2009)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: VB
Leto: 2009
Žanri: Misterij, Triler
Dolžina: 101' ,  Imdb
Režija: Stuart Hazeldine
Scenarij: Simon Garrity
Igrajo: Jimi Mistry, Adar Beck, Gemma Chan, Nathalie Cox, Chukwudi Iwuji, John Lloyd Fillingham

Nominacija za BAFTO v kategoriji najboljši debitantski film, IMDb 6.8 pri cca 6.000 glasovih, RT 62%.To so grobi podatki, ki sem jih imel na voljo pred ogledom debitantskega filma angleškega scenarista-režiserja-producenta Stuarta Hazeldina. Ob ogledu napovednika sem na zaslonu bral hvalospeve, ki so jih na račun filma spisali in izrekli novinarji nekaterih uglednih medijskih hiš. Upoštevajoč dejstvo, da sem imel na voljo dobre slovenske podnapise in zanimiv napovednik, filma enostavno nisem mogel spustiti. In kako se je odrezal?

Osem izbranih kandidatov je prišlo v najožji izbor za izjemno pomembno in temu primerno odlično plačano službo, pri zelo vplivni, skrivnostni korporaciji. Pred kandidati je zaključni izpit, nekakšno ultimativno  testiranje, ki bo ponudilo odgovor na vprašanje, kdo izmed finalistov je najustreznejši kandidat. Udeleženci o izpitu vedo zelo malo, še tega ne, če je v igri eno samo delovno mesto, ali je  teh mest morda več. Ob spremstvu oboroženega varnostnika jih pospremijo v prostor kjer bo potekalo testiranje. Na vsaki mizi je postavljen list papirja s številko kandidata in svinčnik. Vodja testiranja nato razloži najpomembnejša pravila. Na voljo imajo 80 minut, test ima eno vprašanje, ki zahteva en odgovor. Z varnostnikom ali vodjo testiranja  ne smejo komunicirati, namerno ali nenamerno uničenje testne pole ali zapustitev prostora pomeni avtomatsko diskvalifikacijo. A že takoj na začetku se kandidati najdejo pred resno dilemo. Na drugi strani lista ni zapisano nič, nikjer ni niti najmanjšega namiga, kako se glasi vprašanje, vredno sanjske službe.

Kot sem zapisal že na začetku, je večina film ocenila pozitivno. V mojih očeh si film zasluži komaj pozitivno oceno. Zakaj? Zato, ker ne morem pogoltniti zgodbo, nameščeno v takšen časovni okvir. Da se takšne stvari lahko zgodijo mi je povsem razumljivo, toda ne mine niti ura realnega časa (kar je zelo pomembno) in kri že teče. Takšna zasnova mi enostavno ne diši in ko si enkrat na tej poti, potem te začnejo motiti še druge stvari. Karakterna nihanja posameznih kandidatov, ki v enem trenutku prisegajo na humanost in veljavo človeškega življenja, čez deset minut se pa spreminjajo v gestapovske zasliševalce. Cela štorija okoli iskanja skritega vprašanja in odgovora mi ni delovala ravno posrečeno, saj nam je takoj jasno, da sta vprašanje in odgovor v celi zgodbi sekundarnega pomena. Osnovna ideja o določenem številu kandidatov, za prestižno delovno mesto je očitno sposojena pri španskem El metodo, filmske reference z naslovi kot so: Cube, 12 Angry Men ali Das Experiment so več kot očitne. In ko smo že pri referencah, ne morem mimo enega izmed kandidatov, ubogega moža z očali iz prve vrste. Že od samega začetka ni bilo nobenega dvoma, da je pred nami Verbal Kint, le da je ta redkobeseden, oz nekoliko manj verbalen, kot je to bil Kevin Spacey.

Ocena: 5.0/10