- Predpremiere -
V sekciji
Predpremiere so zbrani filmi, ki so jih lokalni distributerji že odkupili za
predvajanje po Sloveniji. Torej filmi, ki bodo v mesecih po festivalu našli pot
do slovenskih kinodvoran. Ob tej konstataciji mogoče ni odveč pripomniti, da je
na redno distribucijo nekaterih naslovov v preteklih letih bilo potrebno čakati
tudi pol leta, ali celo več, in je zato smiselno predvsem tiste manj znane
naslove odkljukati že novembra. Eden takih je denimo nemška krimi drama Victoria,
ki jo je režiser Sebastian Schipper posnel v enem samem kadru. Gre za zgodbo o
mladi Španki, ki se med žuriranjem po berlinskih nočnih klubih zaplete z
napačnim fantom. Punca ne ve, da mladeniča in njegove prijatelje še isti večer
čaka zelo nevaren posel.
Vrnitev domov je najnovejši film kitajskega mojstra Zhanga Yimouja, ki nas pelje v turbulentno obdobje kulturne
revolucije na Kitajskem, ki kot verjetno veste, ni imela veliko skupnega s
kulturo. V središče je postavljen predan zakonski par, ki se po spletu
okoliščin mora ločiti. Njega zaprejo kot političnega zapornika, ona pa potem
doživi nesrečo, v kateri izgubi spomin. Njega v zadnjih dneh kulturne
revolucije izpustijo iz zapora, vendar ga žena ob vrnitvi domov ne prepozna in
bivši zapornik postane tujec v lastni hiši. Srbski režiser Stevan Filipović s
prejšnjim filmoma (Šejtanov ratnik, Šišanje) name ni naredil močnejšega vtisa, vendar
njegov tretji celovečerec Srednješolci (Pored mene), po
odzivih in nagradah (zlata arena) sodeč, prinaša kar konkreten kakovostni
preskok. Gre za zgodbo o srednješolski učiteljici, ki doživi napad, po katerem
odkrije, da je storilec eden izmed njenih učencev. Zato učiteljica vsem dijakom
osumljenega razreda zaseže mobilnike in jih zaklene v šolskih prostorih, brez
interneta, telefonov in kontakta z zunanjim svetom. Sicario je eden redkih
primerkov ameriškega mainstreama filma v letošnji ponudbi in izbira ob kateri
se bo le malokdo pritoževal. Denis Villeneuve je danes pač eden
najzanimivejših, recimo temu napol-komercialnih režiserjev, ki snema zelo
kakovostne filme in po odzivih sodeč je tudi njegov najnovejši izdelek še en
zadetek v polno. Film je vsekakor zelo interesanten, vendar se je ob tako
široki ponudbi kakovostnih filmov mogoče bolje odločiti za kakšen drugi naslov,
s Sicariom pa malce počakati, saj bo
film po koncu festivala šel v redno kino distribucijo.
Italijanski režiser Luca
Guadagnino in Tilda
Swinton sta po uspešni romantični drami Jaz sem ljubezen znova združila moči. Nemirna
obala je zgodba o zvezdniškem paru, ki ga med idiličnimi počitnicami na
odmaknjenem otoku z obiskom preseneti stari prijatelj in njegova hčerka.
Nenajavljena obiskovalca poživita atmosfero, a obenem obudita stare
spomine, ki med dopustnike vnesejo nemir. Tajvanski mojster Hou Hsiao-hsien se predstavi
z Morilko
(nagrada za najboljšo režijo v Cannesu), pripovedjo postavljeno v 9. stoletje,
v čas dinastije Tang. Gre za zgodbo o dekletu, ki je kot otrok bila ugrabljena
in nato izurjena v nevarno morilko, ki se po dolgih letih v izgnanstvu vrne v
rojstni kraj. Njena naloga je odstranitev moškega, ki mu je nekoč bila
obljubljena, človeka, ki danes vodi močno vojaško regijo na severu države. V
sekcijo Predpremier je uvrščena tudi Moja mama, novi film Nannija Morettija,
avtobiografsko naravnana zgodba, ki prinaša vpogled v zakulisje snemanja filma pomešane
z režiserjevimi spomini na materino bolezen in smrt. Oskarjevec Paolo
Sorrentino se vrača z Mladostjo, variacijo na temo
staranja in mladosti, življenja in smrti. V glavnih vlogah nastopata Michael
Caine in Harvey Keitel. Med bolj mične naslove gotovo velja uvrstiti tudi Macbeth,
posodobljeno različico klasične Shakespearjeve tragedije, z Michaelom
Fassbenderjem in Marion Cotillard v naslovnih vlogah. Film je režiral Avstralec
Justin Kurzel, ki je nase opozoril z odmevnim prvencem Snowtown.
Klub je najnovejši film Čilenca Pabla
Larraina (Velika nagrada žirije v Berlinu), postavljen v odmaknjeno hišo ob
morju, ki je nekakšno kazensko zatočišče za duhovnike, ki z bivanjem na tem
izoliranjem kraju plačujejo za grehe iz preteklosti. Aleksandr Sokurov se
predstavlja s Francofonijo, v čas druge svetovne vojne postavljeno pripovedjo
o direktorju muzeja Louvre v Parizu in nacističnem poveljniku, ki sta s
skupnimi močmi reševala dragocene eksponate tega slovitega muzeja.
Ali ste
vedeli, da Bog s svojo družino še vedno živi v socialnem stanovanju v Bruslju?
To je »tagline« Čisto nove zaveze, zadnjega filma Belgijca Jaca Van Dormaela. O
novemu filmu Jacquesa Audiarda Dheepan bom povedal le to: letošnja
zlata palma, torej nujen ogled. In za konec pregleda te najobsežnejše liffovske
sekcije sem prišparal edinega domačega predstavnika. Dom je naslov, s katerim
se Metod Pevec po Aleksandrinkah
znova vrača k dokumentarnemu filmu. Tokrat nas režiser popelje na sam socialni rob: začasno
se naseli v bivši samski dom in tam sam, brez filmske ekipe, posname zgodbo o
gradbenih delavcih iz Bosne, mladostnikih iz ponesrečenih družin, deložirancih…
- Panorama -
V
programskem sklopu Panorama letos najdemo 19 celovečercev, prvi naslov na tem
seznamu je ruski film Bedak Jurija Bikova, o katerem sem
na blogu že poročal. Pošten posameznik v primežu skorumpiranega sistema je
»tagline« te pretresljive zgodbe, celoten prispevek posvečen filmu pa je na
voljo na tej povezavi. Iz Rusije se premikamo na zahod in se ustavljamo v
Romuniji, od koder prihaja Bravo!, v črno-beli tehniki posneta
pustolovska komična drama, postavljena v 30-ta leta 19. stoletja. Tragikomična
zgodba pretresa pozno fevdalno obdobje in romunski odnos do Romov, saj so mnogi
pripadniki tega naroda v tem obdobju bili prisiljeni v suženjstvo. Režiser Radu
Jude je v Berlinu prejel srebrnega medveda za režijo. Islandski Dobrodušni
velikan, ki je zmagal na festivalu Tribeca (najboljši film, scenarij in
igralec), je zgodba o sramežljivem in nekoliko asocialnem 43-letniku, ki mu kupon
za plesno šolo povsem spremeni življenje.
Ugledna brazilska avtorica Anna
Muylaert (The Year My Parents Went on
Vacation) se predstavlja z Drugo mamo, še eno značilno
južnoameriško zgodbo: skozi prizmo služkinje, ki že vrsto let dela pri premožni
družini, film podaja zanimiv, družbeno kritičen komentar. Pred petimi leti smo
na Liffu lahko videli Potovanja vetra,
drugi celovečerec kolumbijskega režiserja Cira Guerra. Njegov tretji film Kačji
objem je vizualana mojstrovina, s katero se avtor pokloni izgubljenim
kulturam in civilizacijam amazonskega pragozda. Kako
sem izgubila nedolžnost
je prvenec Američanke Marielle Heller in eden najvidnejših naslovov med
letošnjo čezlužniško indie
produkcijo. Film posnet po stripovski uspešnici v središče postavlja
odraščajoče 15-letno dekle, ki dozoreva v 70-ih, v času seksualne revolucije,
ko so fantje nosili dolge pričeske in ko si mamila dobil na vsakem vogalu. V kanadskem
lažnem dokumentarcu Ni prostora za moške so ženske postale aseksualne in več ne
rojevajo moških, ampak smo še deklice. Moški se nahajajo na robu izumrtja,
takšen scenarij pa lahko prepreči le najmlajši moški na svetu, 37-letni Andrew,
skromen in dokaj neambiciozen samec, ki se nepričakovano znajde v vlogi
rešitelja moškega rodu.
Sredozemlje je film, ki tematizira
danes še kako aktualno temo ilegalnih migracij. Zgodbo doživljamo iz
perspektive dveh ilegalnih migrantov, ki se na severu Afrike vkrcata na
begunski čoln in odplujeta proti Evropi. Sredozemlje
je eden izmed treh filmov, ki se potegujejo za filmsko nagrado LUX, zato si ga
zainteresirani lahko ogledajo brezplačno in sicer 13. novembra 2015, ob 11.
uri, v ljubljanskem
Kinodvoru. Učna ura je drama o učiteljici, ki potem, ko mož zapije vse
prihranke, mora sprejeti skrajne ukrepe, da zagotovi sredstva za plačilo
hipoteke. Pregled sekcije zaključujem z dokumentarcem Volčja druščina,
dobitnikom velike nagrade žirije na festivalu Sundance. Gre za izjemno zanimivo
zgodbo šestih bratov, ki so večji del otroških in najstniških let preživeli
zaklenjeni v družinskem stanovanju. O filmu sem že pisal, več o njem pa lahko
preberete na tej povezavi.
V sekcijo
Ekstravaganca je letos uvrščenih pet filmov. Za večino bo najbolj zanimiv
naslov gotovo Zelena soba, novi film Jeremyja Saulnierja, ki nas je
impresioniral z Otožnim razdejanjem.
Obetavni ameriški režiser nam prinaša zgodno o neznani pank skupini, ki v zadnjem hipu dogovori koncert v klubu
sredi gozda. Izkaže se, da je klub pravo nacistično gnezdo in ko člani benda
vidijo nekaj, kar ne bi smeli, se znajdejo v nezavidljivem položaju.
Iz Zelene sobe gremo v
Prepovedano sobo, novi film kanadskega režiserja Guyja Maddina,
ki je svojevrsten izlet v sanjski svet, kolaž
sestavljen iz med seboj zelo ohlapno povezanih vinjet. Po dostopnih
odzivih sodeč je Maddin posnel prav poseben film, nekakšen poklon pozabljenim
filmom in žanrom, ki gotovo ni za vsakogar. V vsakem primeru lahko pričakujete nekonvencionalen film, kakršnega ne vidite
prav pogosto. Za ljubitelje hongkonškega akcijskega filma je tu SPL2:
Bitka s časom, film poln izjemnih akcijskih prizorov, ob katerem bo na
svoj račun prišel sleherni ljubitelj filmov o borilnih veščinah. O
južnokorejskem trilerju Krvava pisarna, v katerem imamo
serijskega morilca in motive tekmovalnosti na delovnem mestu, vam ne morem
povedati prav veliko, zato pa vam lahko povem, da sem postapokaliptično
grozljivko Cesta smrti že videl in da me je pustila povsem hladnega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar