Slovenski naslov: Vrnitev domov
Država: Kitajska
Leto: 2014
Žanri: Drama
Dolžina: 109', Imdb
Režija: Zhang Yimou
Scenarij: Jingzhi Zou, Geling Yan (knjiga)
Igrajo: Li Gong, Daoming Chen, Huiwen Zhang, Tao Guo, Ni Yan, Chun Li
Zhang Yimou je eno največjih imen kitajskega sodobnega filma. Režiser, ki je posnel mednarodno odmevne in nagrajevane filme Heroj (2002), Hiša letečih bodal (2004), Prekletstvo zlate rože (2006)…, je po štiriletnem premoru posnel Vrnitev domov, zgodbo postavljeno v čas kitajske kulturne revolucije. Spomnimo se: »revolucija« se je začela leta 1966 in prerasla v nekakšno množično gibanje za preobrazbo Kitajske v militantno komunistično državo. Cilj revolucije je bilo reduciranje naraščajočega birokratskega aparata, odstranitev buržujskih elementov iz državniških struktur in usmeritev Kitajske v »pravi« komunizem. V tem procesu so krajšo potegnili drugače misleči, zelo veliko ih je končalo v zaporih, ali na prisilnem delu v taboriščih.
Eden izmed teh nesrečnikov je tudi Lu, ki po desetih letih pobegne iz delovnega taborišča in se na skrivaj vrne v domači kraj. Ubežnik dobro ve, da je oblast v bližino njegovega doma postavila ljudi, ki čakajo njegov napačen korak. Toda Lu pod okriljem noči vseeno poskuša stopiti v stik z družino in to mu se maščuje. Z ženo Feng nekako uspe dogovoriti sestanek na železniški postaji, vendar ga policija tik pred srečanjem aretira. Tri leta kasneje je kulturne revolucije konec in politični zaporniki se počasi vračajo domov. Med njimi je tudi Lu, ki se po trinajstletni odsotnosti vrača k družini. Toda Lu ne ve, kaj se je z družino dogajalo po njegovi ponovni aretaciji. Ne ve, da je Feng tistega usodnega dne, ko so ga ponovno odpeljali v taborišče, dobila udarec v glavo, ki je povzročil nenavadno obliko amnezije: žena ga namreč ob vrnitvi ne prepozna in mu celo ne dovoli ostati v lastni hiši. Lu v tako specifični in težki situaciji vseeno ne izgubi upanje v boljše jutri: vseli se v manjše stanovanje v bližini, skozi skrbno planirana »naključna« srečanja potrpežljivo gradi prijateljski odnos s soprogo in upa, da bo amnezija naposled popustila in mu dovolila, da se zares vrne domov.
Vrnitev domov je posnet po romanu The Criminal Lu Yanshi, kitajske pisateljice z ameriško adreso Geling Yan, ki je prispevala izvorno gradivo tudi za režiserjev prejšnji film The Flowers of War, pretresljivo zgodovinsko dramo o japonskih zločinih v Nanjingu. Vrnitev domov je primerjalno gledano veliko bolj umirjena in enostavna pripoved, zgodovinska romanca pravzaprav, ki pod drobnogled postavi usode običajnih ljudi v času velikih političnih pretresov in sprememb na Kitajskem. Zhang Yimou za zgodovinski okvir vzame kulturno revolucijo, vendar ga veliko bolj kot širša slika, kritika obdobja in obsodba odgovornih zanima, kako so ti dogodki na ljudi vplivali na osebnem nivoju in kako so te okoliščine vplivali na odnose znotraj družine, kot osnovne družbene celice. Lahko bi rekli, da je v režiserjevem pogledu na pretekle dogodke več žalosti, kot jeze in ravno v žalosti, s katero je zgodba močno prežeta, in samem odnosu med zakoncema, lahko identificiramo osrednjo metaforo filma: podobo ljudstva, ki poskuša potegniti črto pod eno najbolj nesrečnih obdobij v zgodovini lastne države. Zhang zgodbi o neizmerni privrženosti in ljubezni, ki močno povezuje zakonca, ponudi dodatno dimenzijo z vlogo hčerke, ki se zaradi ene mladostniške napake mora nositi s težkimi občutki krivde. Njeno vlogo v nekem širšem kontekstu lahko razumemo tudi kot kritiko na Kitajskem nedavno ukinjenega zakona, ki je družinam dovoljeval samo enega otroka. Na drugem, bolj zanimivem nivoju odnos med hčerko in starši, predvsem materjo, prevprašuje čustveni tonalitet in razlike v relacijah mati-oče, mati-otrok in obratno. Vrnitev domov je ne glede na zgodovinsko ozadje predvsem ganljivka, v kateri režiser od začetka do konca mojstrsko meša sivo realnost z zasanjano čustvenostjo in tako skreira skoraj popolno melodramo, ki nikoli ne zdrsne v pretirano sentimentalnost. Zhang je posnel lep film, a ta vseeno ni na nivoju njegovih najboljših stvaritev. Film, ki mu vsekakor velja ponuditi priložnost, čeprav ob njem nisem občutil tiste prijetne prevzetosti in čeprav se me zgodba ni dotaknila tako močno, da bi dlje časa okupirala moje misli.
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar