Aferim! (2015)

Slovenski naslov: Bravo!
Država: Romunija, Bolgarija, Češka
Leto: 2015 
Žanri: Avantura, Komedija, Drama
Dolžina: 108',  Imdb 
Režija: Radu Jude
Scenarij: Radu Jude, Florin Lazarescu
Igrajo: Teodor Corban, Mihai Comanoiu, Cuzin Toma, Alexandru Dabija, Alexandru Bindea, Luminita Gheorghiu, Victor Rebengiuc, Alberto Dinache, Mihaela Sirbu, Adina Cristescu

Zgodba

Liffe je sinoči odprl Družinski film Olma Omerzuja, jaz pa sem na prvi dan festivala izbral romunski Bravo!,  črnohumorno komično dramo, postavljeno v 30-ta leta 19. stoletja. U uvodnih kadrih spoznamo dva jezdeca: žandarja Costandina in njegovega najstniškega sina Ionito, ki mu je oče zaupal vlogo svojega prvega in edinega pomočnika. Pred njima je zahtevna naloga, saj morata izslediti sužnja, ki je pred kratkim pobegnil s posesti lokalnega bojarja. Cigan Carfin je namreč storil veliko napako, ko je v konjušnici »pritisnil« bojarjevo ženo. Nesrečnež ni niti imel veliko izbire, saj je gospodarica prevzela iniciativo, on pa je zgolj izpolnjeval njene ukaze. Toda Bojar je na njegovo nesrečo izvedel kaj se je zgodilo, a je Carfin pobegnil, še preden je padel v roke jeznemu gospodarju. In ta je zadaj za njim poslal žandarja in njegovega pomočnika, ki morata sužnja ujeti in ga pripeljati nazaj, po zasluženo kazen. Žandar in njegov za tiste čase nekoliko (pre)senzibilni sinko na svoji poti srečata različne ljudi, njuno potovanje pa ustvari okvir za zelo zanimiv in informativen pregled nekega zgodovinskega obdobja, oziroma socialnih razmerij v poznem fevdalizmu. 

Vtis

So stvari, o katerih se ne govori. Zgodovinske resnice, ki bi ih nekateri najraje pozabili, izbrisali. Na srečo imamo zgodovinarje in filmarje, ki so breme širjenja manj prijetnih resnic pripravljeni prevzeti na svoja pleča in prav zato tovrstna dela imajo specifično težo. Suženjstvo obstaja že zelo dolgo in je bilo prakticirano  v mnogih kulturah. Danes bi težko našli Zemljana, ki ni slišal za suženjstvo v Ameriki,  a tudi drugod po svetu imamo podobne primere, o katerih je znano zelo malo ali nič. Eden teh primerov je zasuženjevanje Romov v Romuniji in osvetlitev teh zgodovinskih dejstev pojasni marsikakšno posebnost na področju družbenih razmerij v današnji Romuniji. Po ogledu režiserjevega tretjega celovečerca lahko kot skupni imenovalec njegovih del izpostavimo tri osnovne karakteristike: a) družina in družinski odnosi so vedno pomemben del zgodbe, b) naracija je vedno podložena z dobro odmerjeno dozo humorja, c) v prav vsakem filmu pomembno mesto zavzema motiv človekove zloba do sočloveka. Bravo! je strukturno tipičen film ceste, zaradi povsem linearne naracije, dogajalnega prostora in potovanje dveh jezdecev skozi bolj ali manj pusto romunsko pokrajino, pa nanj lahko gledamo kot na Judejev izlet na teritorij vesterna. Odločitev za črno-belo fotografijo je tu nadvse primerna, saj le-ta v kombinaciji s skrbno izbranimi prizorišči in primernimi bivališči kreira izjemno avtentičen portret zgodovinskega obdobja. Film ob ogledu poraja mnoga zanimiva vprašanja, za nadaljnjo analizo pa je še posebej zanimiv karakterni razvoj obeh osrednjih likov, očeta-žandarja in sina-pomočnika. Mislim, da je Jude tu opravil odlično delo, predvsem zato, ker so to liki, ki nas silijo v razmislek. Vsak gledalec se ob vrednotenju žandarjevega lika lahko vpraša, kakšni bi bili njegovi postopki, če bi za nekaj časa stopil v žandarjeve čevlje (v ustreznih zgodovinskih okoliščinah, seveda). V tem pogledu je morda je še bolj zanimiv lik žandarjevega sina, senzibilnega 15-letnega fanta, ki še vedno ni izgubil občutka za pravičnost in sočutja do soljudi, vendar te vrednosti pod vplivom okolja v njemu počasi umirajo in izginjajo. Pripoved prežema izvrsten komični podton, ob katere pogosto pozabimo, da gledamo resen film na ničkaj veselo temo, vendar je ob izjemno komičnih epizodah, kot je tista z duhovnikom, ki sredi poti obtiči s pokvarjenim vozom, takšno počutje nekako pričakovano. In čeprav ves čas v podzavesti imamo spoznanje da se počasi premikamo proti neprijetnem finalnem dejanju, ko do njega pride, nanj vseeno nismo pripravljeni. Kazen, ki doleti ubogega Carfin deluje kot nekakšna streznitvena klofuta, po kateri dojamemo vso težo vsega, kar smo videli pred tem.

O avtorju

Radu Jude je eden najvidnejših predstavnikov romunskega novega vala, ki nam je v preteklem desetletju prinesel kopico dobrih filmov.  38-letni režiser je že med študijem na Univerzi za medije (smer filmska režija) kot asistent režije sodeloval pri nekaterih odmevnih projektih. Kilometrino je nabiral pri Costi-Gavrasu (Amen., 2002) in rojaku Cristiju Puiuju (Smrt gospoda Lazarescuja, 2005), vmes pa je ustvarjal  lastne kratke filme. Njegov kratki film, The Tube with a Hat,  iz leta 2006, je prejel nagrade na številnih festivalih in je danes največkrat nagrajeni romunski kratki film vseh časov. Že s prvim celovečercem Najsrečnejše dekle na svetu se mu je uspelo uvrstiti v programsko ponudbo berlinskega filmskega festivala (nagrada C.I.C.A.E.), njegov drugi celovečerec Vsi v naši družini, pa je prejel glavno nagrado na sarajevskem filmskem festivalu. Bravo! je njegov tretji film, zanj je letos v Berlinu prejel  srebrnega medveda za režijo.