Slovenski naslov: Ovna
Država: Islandija, Danska, Norveška
Leto: 2015
Žanri: Drama
Dolžina: 93' , Imdb
Režija: Grimur Hakonarson
Scenarij: Grimur Hakonarson
Igrajo: Sigurður Sigurjonsson, Theodor Juliusson, Charlotte Bøving, Jon Benonysson, Gunnar Jonsson
Islandci so očitno narod s prav posebnim odnosom do živali. V zadnjih dveh letih je država z dobrih tristo tisoč prebivalci prispevala kar dva odmevna celovečerca, ki tematizirata odnos tamkajšnjih ljudi in živali. Na lanskem Liffu smo tako lahko uživali v črnohumornih Zgodbah o konjih in ljudeh, v režiji Benedikta Erlingssona, letos pa sta k nam prišla Ovna, drugi celovečerec Grimurja Hakonarsona, ki je iz Cannesa odnesel glavno nagrado v sekciji Poseben pogled.
Za razumevanje tega odnosa se je potrebno opraviti na islandsko podeželje, v redko poseljene kraje, v katerih se ljudje še vedno preživljajo z živinorejo. Hakonarson Islandijo opiše kot državo s tristo tisoč ljudi in osemsto tisoč ovac in v takšnem razmerju je spoštovanje, ki ga do teh živali čutijo prebivalci doline, v kateri se odvrti naša zgodba, povsem razumljivo. Gummi in Kiddi sta brata, ki že štirideset let nista spregovorila niti ene same besedice. Kljub temu, da njuni hiši stojita dobrih sto metrov na razen in da je prva sosednja farma oddaljena več kilometrov. Gummi je umirjen možakar, ki ljubi red in vsakdanjo rutino, Kiddi pa je veliko bolj razuzdan starec, ki pogosto pregloboko pogleda v kozarec. Nato pride tisti čas v letu, ko v vasi izbirajo najboljšega ovna, kar je za brata še ena priložnost za dokazovanje na odprti sceni. Oba namreč imata odlična ovna in že pred tekmovanjem je jasno, da bodo o zmagovalcu odločale nianse. Prireditev se konča z zmagoslavjem Kiddijevega ovna in ko Gummi naslednji dan veterinarsko službo obvesti, da je ovna njegovega brata napadel praskavec (nalezljiva bolezen koz in ovac, podobna bolezni BSE pri govedu), je Kiddi prepričan, da je bratova prijava motivirana s škodoželjnostjo in zavistjo. A ko veterinarska služba potrdi njegov sum in izda odločbo o prisilnem zakolu vseh ovac v dolini, brata stopita skupaj in poskušata rešiti, kar se rešiti da.
Ovna je eden tistih filmov, ki iz na videz povsem običajnih sestavin nepričakovano zmeša užitno zgodbo. Grimur Hakonarson je za ta dosežek potreboval le tri ključne sestavine: lepo, pretežno pusto islandsko pokrajino, ovce in dva trmasta glavna protagonista. Ni veliko, a za avtorja, ki te sestavina zna združiti na pravi način, več kot dovolj. Jedro filma tvori odnos dveh sprtih bratov in študija njunih dveh zelo različnih karakterjev, ki pod fasado sovraštva še vedno čutita močno povezanost. Čustva, ki jih oba dolga leta ignorirata, so ves čas tu, vendar sta oba preveč zadrta, preveč ponosna, da bi naredila prvi korak k spravi. Toda čas neusmiljeno teče naprej, brata počasi vstopata v pozno starost in ko nesreča z ovcami prizadene celotno dolino, se bratska vez, ki je dolga leta bila pretrgana, obnovi. Že metaforičnosti naslova na nek način napoveduje fini komični ton pripovedi, ki ga s svojim vedenjem, vsakdanjimi rutinami in prisrčno situacijsko komiko razpihujeta samosvoja osrednja protagonista. Odlična igra obeh glavnih igralcev, Sigurðurja Sigurjonssona in Theodorja Juliussona [nekateri se ga mogoče spomnite po nastopu v odlični drami Volcano (Eldfjall, Runar Runarsson, 2011)], je eden ključnih dejavnikov, na katerem sloni prepričljivost celote. Hakonarson mojstrsko krmari prehode iz komedije v resno dramo, ter tako izriše učinkovito parabolo o staranju, človekovi minljivosti in neusahljivi potrebi po ljubezni, ki jo čutimo do svojega zadnjega diha. Ovna je mali film z velikim srcem, režiserjev poklon islandski ovčerejski tradiciji in staremu načinu življenja, ki ga počasi izpodrivajo novi življenjski stili in navade.
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar