sreda, 25. november 2015

The Lobster (2015)


Slovenski naslov: Jastog
Država: Irska, VB, Grčija
Leto: 2015
Žanri: Komedija, Romantični, ZF 
Dolžina: 118',  Imdb 
Režija: Yorgos Lanthimos
Scenarij: Yorgos Lanthimos, Efthymis Filippou
Igrajo: Colin Farrell, Rachel Weisz, Lea Seydoux, John C. Reilly, Olivia Colman, Ben Whishaw, Ariane Labed, Angeliki Papoulia, Ashley Jensen, Michael Smiley, Jessica Barden

Kakšno bi bilo naše življenje, če bi ga živeli kot žival? Ideja, o kateri je nekoč verjetno razmišljal vsak izmed nas, sploh v času odraščanja. Otrok, ki želi biti pes ali muca, ni nič nenavadnega. Kaj pa se zgodi, če v takšno situacijo postavimo odraslega človeka? Kako bi se odločili vi, če bi živeli v neki alternativni realnosti, v kateri zakon določa, da se vsi tisti, ki ne uspejo najti partnerja, za kazen spremenijo v žival po njihovi izbiri. In če malo bolje pomislimo, izbira živali niti ni tako nepomembna, saj so možnosti za preživetje večje, če izberemo žival, z malo naravnih sovražnikov. Lev ali zajec? Slon ali miš? Pri odločitvi smo lahko tudi bolj analitični in izbiro prilagodimo našim preferencam. Recimo, da smo ljubitelji vode in bi radi živeli dolgo življenje. Odlična izbira bi v tem primeru bila preobrazba v jastoga, ki domuje v morjih in po nekaterih ocenah lahko doživi starost 100 let.
V tej smeri je razmišljal tudi David (Colin Farrell), ko je prišel v hotel, v katerem bo preživel naslednjih 45 dni. David dejansko živi v distopični prihodnosti, ki je na las podobna naši sedanjosti, a z eno  esencialno razliko: samsko življenje je prepovedano z zakonom. Celo tiste, ki so izgubili partnerje zaradi bolezni ali nesreč že po nekaj dneh pripeljejo v hotel in jim dajo 45 dni časa, da najdejo ustrezno partnerko (partnerja). Pri izbiri imajo proste roke, pomembno je le, da se z izbranko/izbrancem dobro ujamejo in ustvarijo pogoje za bodoče skupno življenje. Vse tiste, ki v tem času ne uspejo najti primerno partijo, čaka preobrazba v žival, ki so jo ob prihodu v hotel navedli na sprejemnem formularju. A tako kot vsak režim, tudi ta ima svoje nasprotnike, upornike pravzaprav, ki so borijo proti aktualni oblasti. Ti se skrivajo po gozdovih, od kod poskušajo z gverilskimi napadi zamajati stabilnost sistema. V teh gverilskih skupinah, ki prakticirajo življenje brez partnerjev, je vsakršna oblika intimnosti prepovedana.

Yorgos Lanthimos je s Podočnikom raziskoval dinamiko družine, ki svoje tri otroke vzgaja v popolni izolaciji, z naslednjim filmom, Alpe, pa je v središče postavil nenavadno skupino ljudi, ki svojcem umrlih z igranjem vnaprej določene vloge ponuja storitev nadomeščanja mrtvih družinskih članov. Jastog je njegov prvi film v angleškem jeziku, pri katerem je imel na voljo mednarodno zvezdniško zasedbo. Ta prehod iz prijetnega zavetja domače kinematografije na veliko mednarodno sceno je v preteklosti znal biti problematičen za mnoge avtorje, ki so med prilagajanjem na nove okoliščine nekako izgubili svoj značilni avtorski pristop in podlegli različnim interesom in pritiskom, ki pogosto spremljajo takšne projekte. 
Jastog je v tem smislu film bolj prilagojen okusu širokih množic, saj avtor tokrat nekoliko omili absurd in črni humor, a kljub temu je to še vedno tipični Lanthimos, človek, ki zna svoje nenavadne ideje razviti v neslutene, nepredvidljive smeri. Izhodiščna točka je tokrat bilo prevladujoče mnenje, da »normalni« ljudje moramo nujno živeti v takšni ali drugačni obliki partnerske skupnosti in razmislek o tem, kako družba gleda na tiste posameznike, ki se z drugimi ljudmi ne uspejo povezati v kakšna globlja razmerja. Tako je inovativni Grk znova začel s povsem običajno idejo, ji z zakonskim določilom o obvezi življenja v dvoje vbrizgal pošten odmerek absurda in voila… , dobili smo Jastoga.

Stvari seveda niso tako preproste; vse skupaj je potrebno povezati s privlačno zgodbo in zanimivim liki in tu Lanthimos v sodelovanju s stalnim ko-scenaristom Efthymisom Filippoujem znova ustvari kopico zabavnih situacij, ki jih odlično podpirajo izjemno duhovitimi dialogi. Pri vsem tem je posebej zanimiva enostavnost, s katero režiser utemeljuje vzgibe in dejanja svojih protagonistov, oziroma sposobnost filma, da v tako čudaških pogojih deluje povsem razumljivo in logično. Jastog ves čas hodi po tenki črti med komedijo in nelagodjem, izziva naše predstave o tem, kaj je normalno in kaj čudaško, izpostavlja absurdnost družbenih norm enega sistema in nato ponovi vajo s podobno absurdno ureditvijo alternativne skupnosti. Mogoče se ravno tu skriva nekoliko globlja sporočilna nota o pomenu individualizma in drugačnosti, ter o nujnosti prevpraševanja obče sprejetih družbenih konvencij. Lanthimos te ideje podloži z izvrstnim humorjem, ki Jastog promovira v največji komični dosežek tekočega leta. In če bi moral svoje zadovoljstvo izraziti na lestvici od 1 do 15, potem mu brez zadržkov dodelim čisto štirinajstico. 

Ocena:


Ni komentarjev:

Objavite komentar