Tangerine (2015)

Slovenski naslov: -
Država: ZDA
Leto: 2015
Žanri: Komedija, Drama
Dolžina: 88' ,  Imdb 
Režija: Sean Baker
Scenarij: Sean Baker, Chris Bergoch
Igrajo: Kitana Kiki Rodriguez, Mya Taylor, Karren Karagulian, Mickey O'Hagan, James Ransone

Sin-Dee je po 28-ih dneh, ki jih je preživela za zapahi, ponovno na prostosti. Los Angeles se pripravlja na božični večer, naša junakinja pa je iz žepa potegnila zadnja dva dolarja in jih porabila na kavo in krof, ki ga bo podelila z najboljšo prijateljico Alexandro. In med tem ko slednja prijateljici razlaga, kaj vse se je zgodilo med njeno odsotnostjo, ji pomotoma omeni govorico, da ji fant/zvodnik Chester ni bil najbolj zvest med njenim bivanjem za rešetkami. Sin-Dee se vsa razkurjena nemudoma odpravi na maščevalni pohod; njena prva naloga je najti kurbo, ki se je dol dajala z njenim moškim in nato v skupnem soočanju s Chesterjem, zadevi priti do dna. In med tem ko Sin-Dee v visokih petah odločno maršira po losangeleških pločnikih, armenski taksist (režiserjev stalni sodelavec Karren Karagulian) s prav posebnim okusom za prostitutke nabira kilometre in cekine za svojo družino, ki ga doma čaka z razkošno božično večerjo. 

Verjetno ste že med formulacijo fant-zvodnik dojeli, da sta glavni junakinji prostitutki. Prijateljice noči so v takšnem ali drugačnem kontekstu razmeroma pogosto zastopane v filmskih zgodbah, manj pogosto pa imamo priložnost gledati filme, v katerih so delovna dekleta hkrati tudi transseksualci. In tu se lahko vrnemo k armenskemu taksistu in njegovem posebnem okusu za prostitutke,  saj je Sin-Dee vedno bila njegova najljubša izbira. Že spoznanje, da je Sin-Dee tam nekje zunaj ga vznemiri do te mere, da zapusti dobro obloženo mizo in zapusti družino na božični večer. Vendar tašča na njegovo nesrečo ne verjame v izgovore, češ, da je premalo zaslužil, in da mora s taksijem ponovno nazaj na cesto. 

Transseksualna skupnost  in »trans« prostitutke, ceneni moteli, v katerih debele »mame« vodijo »low budget« bordele, zvodniki, ki se zaljubljajo v svoje »trans« delavke…, vse to in še več najdemo v novemu filmu Seana Bakerja, ki je gotovo eden izmed zanimivejših režiserjev na ameriški neodvisni sceni. Pozornosti vredni so prav vsi njegovi filmi: prvenec Take Out (2004),  pretresljiva doku drama o kitajskem ilegalnem imigrantu v New Yorku in njegovih težavah s tihotapci ljudi, ki so ga prešvercali v Ameriko, Princ Broadwaya (2008), ki smo ga videli tudi v naših kinih (znova o emigrantu, tokrat iz Gane, ki se preživlja s preprodajo ponarejenega blaga) in Starlet (2012) zgodba o neobičajnem prijateljstvu med 21-letnico in osamljeno starko. Baker je režiser, ki v svojih filmih kreira nekoliko atipične, a izjemno avtentične, v realnost trdno zasidrane svetove. Ta okolja potem odločno oblikujejo in usmerjajo življenja njegovih junakov. Tangerine je mestoma izjemno komičen film, s katerim nam Baker približa življenja filmsko (in tudi sicer) zapostavljenih subkultur. Film poleg zabavnih situacij, izvrstnega »street viba« in univerzalne zgodbe o prijateljstvu, iskanju ljubezni, glasbenih aspiracijah in še čem premore še eno ključno kvaliteto: vrhunsko predstavo debitantk Kitane Kiki Rodriguez in Mye Taylor v osrednjih vlogah. Imena, ki ju ob koncu leta verjetno ne boste zasledili na seznamih kandidatk za najprestižnejše filmske nagrade, čeprav bi si obe za svoja nastopa zaslužita priznanje in omembo. Tangerine je odlična izbira za vse ljubitelje ameriške neodvisne produkcije in še ena Bakerjeva mojstrovinica, ki jo ne smete zamuditi. 

Ocena: