 |
| Hiam Abbass in I Still Hide to Smoke (2016), Foto: HBO |
Slovenski naslov: Še vedno skrivam, da kadim
Angleški naslov: I Still Hide to Smoke
Država: Francija, Grčija, Alžirija
Jezik: arabščina, francošćina
Leto: 2016
Žanri: drama
Dolžina: 90', Imdb
Režija: Rayhana Obermeyer
Scenarij: Rayhana Obermeyer
Igrajo: Hiam Abbass, Fadila Belkebla, Nadia Kaci, Nassima Benchicou, Sarah Layssac
V mojih letih se še vedno skrivam, ko kadim. Izjavo sebi v brado izreče 50-letna Fatima (izraelsko-palestinska veteranka Hiam Abbass, glej: Lemon Tree, Amreeka, Paradise Now…), glavna maserka in vodja ženskega hamama v alžirski prestolnici. Pred tem nam kamera z distance, skozi delno odprta balkonska vrata njenega doma pokaže posilstvo – še pred odhodom v službo jo grobo in brezčutno v sponi odnos prisili mož. Uvodna izjava je izrečena v trenutku, ko Fatima po prihodu v službo v praznem hamamu, ob cigareti in umivanju s toplo vodo, poskuša povrniti malo prej grobo poteptano dostojanstvo. Čeprav je Fatima najmočnejši lik zgodbe, v le-to nas v vlogi naratorke popelje 29-letna Samia (Fadila Belkebla), ki je v hamamu njena prva pomočnica. Ta nam v uvodnem monologu pripoveduje o tem, kako je še vedno neporočena in o zadovoljstvu, ki ga čuti med obešanjem perila na terasi njenega doma. Skrb za perilo je namreč njena edina priložnost za svobodno opazovanje okolice in pogled na bližnje morje, saj njena mati in še marsikdo iz soseščine meni, da je za žensko njenega statusa neprimerno, da se kar tako, brez razloga razkazuje na terasi.
Največji del filma se odvrti za zidovi ženskega hamama, komor že takoj po odprtju začnejo prihajati prve stranke. Prostore hamama napolnijo številne obiskovalke in kmalu je glavno prizorišče polno nagih in na pol nagih žensk, ki negujejo svoje telesa in se sproščeno pogovarjajo o vsakdanjih temah. O politični situaciji (zgodba je postavljena v devetdeseta leta, v čas, ko so oblast v Alžiriji prevzeli islamski ekstremisti), o razmerah v njihovih domovih in prigodah iz preteklosti, ki so zaznamovale njihova življenja pod moško represijo. Ne spomnim se, da sem kdaj v kakšnemu filmu iz arabskega sveta videl toliko gole kože, toliko razgaljenih teles vseh oblik in starosti – s tem je vzpostavljen efekten kontrapunkt represiji zunanjega sveta, svojevrsten upor zoper položaj in vlogo ženske v alžirski družbi. Hamam je za tamkajšnje ženske oaza miru in svobode in ko tam zatočišče pred jeznim bratom poišče noseča mladoletnica, obiskovalke pod Fatiminim vodstvom stopijo skupaj in jo poskušajo zaščititi. Še vedno skrivam, da kadim, je režijski prvenec Rayhane Obermeyer, alžirske režiserke in scenaristke s francosko adreso. Zavoljo ene osrednje lokacije in dialogov ni težko prepoznati, da gledamo zgodbo, ki je pod režiserkino dirigentsko palico najprej zaživela na gledaliških deskah. Toda teatralnost ji škodi – po krajšem navajanju na hitro izmenjavo dialogov in rahlo kaotično gibanje kamere med številnimi liki, preko kratkih debat in zgodbic počasi dobivamo sliko o življenju povprečne Alžirke. Ne glede na resnost obravnavanih vprašanj zgodba premore kar nekaj humorja in morda me je prav zato sklepno dejanje ujelo nekoliko nepripravljenega. Tako kot je neznani napadalec pred časom po eni izmed predstav nepripravljeno ujel režiserko Rayhano Obermeyer, jo polil z bencinom in jo poskušal zažgati.
Ocena
Ni komentarjev:
Objavite komentar