torek, 11. december 2018

Sorry to Bother You (2018)

Danny Glover and Lakeith Stanfield in Sorry to Bother You (2018), © 2018 Annapurna Releasing, LLC


Slovenski naslov: -
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2018
Žanri: komedija, fantazijski, ZF
Dolžina: 111',  Imdb 
Režija: Boots Riley
Scenarij: Boots Riley
Igrajo: Lakeith Stanfield, Tessa Thompson, Armie Hammer, Terry Crews, Steven Yeun, Omari Hardwick, Jermaine Fowler, Danny Glover


Današnji zapis je posvečen režijskemu prvencu ameriškega glasbenika, producenta in aktivista Bootsa Rileyja, s katerim je multitalentirani umetnik uresničil enega izmed najbolj pomembnih projektov v njegovi karieri. Riley se je bojda od nekdaj želel preskusiti v režiserski vlogi – scenarij za Sorry to Bother You dokončal že leta 2012 – a ko je spoznal, kako dolgotrajen in zahteven bo proces prenosa že napisane zgodbe na filmski trak, je prišlo do spremembe strategije. Iznajdljivi umetnik je iz scenarija izluščil šesti studijski album njegovega hip-hop banda The Coup, znanega po politično naravnanih besedilih in radikalnih stališčih. Šest let kasneje je zgodba vendarle zaživela na velikem platnu, s premiero na festivalu Sundance v začetku letošnjega leta. 

Zgodba postavljena v alternativno prihodnost v ameriškem Oaklandu spremlja nepomembneža Cassiusa "Cash" Greena (Lakeith Stanfield), nezaposlenega temnopoltega Američana, ki že nekaj mesecev ni plačal najemnine za garažo, v kateri živi s svojo punco Detroit (Tessa Thompson). Cassius preprosto mora začeti služiti denar in edini možni korak v tej smeri je služba v podjetju, ki se ukvarja s telemarketingom. Mladenič v »vdiranju« v domove in življenja potencialnih strank sprva ni preveč uspešen. Riley, ki tudi sam ima nekaj izkušenj s telemarketingom, nam z domiselno montažo Cassiusovih klicev (ta skupaj s svojo mizo in telefonom v rokah dobesedno »pade« v stanovanja potencialnih strank) pokaže trenutke in situacije, v katerih klicatelj zmoti ljudi na drugi strani žice. S to surrealistično domislico gledalci dobimo dokaj jasno sliko, kako usrano službo skupaj s sodelavci opravlja glavni protagonist.

Tessa Thompson and Lakeith Stanfield in Sorry to Bother You (2018), © 2018 Annapurna Releasing, LLC

Vprašanje je, kdaj bi se lučka nad njegovo mizo (ki oznanja sklenjen posel) sploh prižgala, če mu na pomoč ne bi preskočil izkušeni sodelavec (igra ga Danny Glover, ki mu scenarij celo omogoči njegovo ikonično »I'm too old for this shit!« linijo). Ta mu svetuje, da med klicem uporablja svoj notranji »belski« glas (še ena Rileyjeva zabavna domislica, saj namerno očitna sinhronizacija še bolj poudari izumetničeno prijaznost klicatelja) in stvari se za Cassiusa obrnejo na bolje. Njegova delovna uspešnost začne hitro naraščati in mladeniča kmalu povabijo med elitno ekipo super klicateljev, ki svoje odlično plačano delo opravljajo v luksuzno opremljenih prostorih v višjih nadstropjih. Naš junak se naenkrat znajde v nehvaležnem položaju, saj ga nova služba vedno bolj oddaljuje od sodelavcev (ti se s stavko prav v tem obdobju borijo za svoje pravice), starih prijateljev in nenazadnje njegove punce, ki s svojim aktivističnim življenjskim slogom bori proti vsem, kar zdaj pooseblja Cassius. 

S tem Riley naslavlja eno izmed pomembnejših vprašanj filma – vprašanje razredne pripadnosti in kako to pripadnost definira materialni status posameznika. Vprašanje, ki je v tem (ameriškem) primeru neločljivo povezano z rasnim vprašanjem in avtsajderskim izhodiščem, iz katerih se v boj za boljše življenje podaja večina temnopoltih Američanov. In nenazadnje je tu še motiv korporativnega pohlepa, ki ga v tej surrealistični verziji sodobnega sveta pooseblja vodja najmočnejše korporacije v državi (Armie Hammer). Z idejo o korporaciji, ki strankam v zameno za trdno delo nudi brezskrbno življenje, brez položnic in ostalih življenjskih stroškov, Riley domiselno namigne, kam nas lahko pripelje surova kapitalistična miselnost. Vpletanje fantazijskega elementa v tretjem dejanju, ko neusahljiva potreba po kopičenju bogastva človeka spremeni v nekakšno mešanico konja in človeka je le opomnik, kaj nas čaka, ko te potrebe presežejo naše realne zmožnosti. Vse to, podloženo z jasno izpisanim povabilom k boju proti takšnim scenarijem, nam Riley servira v formi absurdistične distopične komedije. Zgodba tako odlično funkcionira na dveh nivojih: kot izvrstna družbena satira in dobro utemeljen opomnik o pasteh sodobnega kapitalizma. Zanimiva glasbena podlaga lepo dopolnjuje surrealnost izkušnje, piko na i pa prispevajo všečni igralski nastopi. Namenoma zasanjani Lakeith Stanfield, s svojo prvakar-sem-se-zbudil držo, je nedvomno metafora zaspane družbe, ki se mora predramiti in vzeti usodo v svoje roke. Sorry to Bother You ni brez napak, saj vsebuje nekaj narativnih linij, ki ne peljejo nikamor, vendar te pomanjkljivosti povsem izničijo svežina pristopa, odličen humor in njegova sporočilna vrednost.


Ocena


1 komentar:

  1. Tudi zame je Armie povprečen igralec. Zato mi je toliko bolj všeč Lakeith Stanfield. Pravkar sem končal z gledanjem druge sezone Atlante (priporočam) in mislim, da od tega fanta lahko pričakujemo še več. Kudos za inovativnost Bootsa Rileyja, ki je tu gotovo prispeval največ.

    OdgovoriIzbriši