Jusqu'à la garde (2017)

aka Custody

Thomas Gioria in Jusqu'à la garde (2017), Photo: Imdb

Slovenski naslov: Ko izgubiš vse

Angleški naslov: Custody

Država: Francija

Jezik: francoščina

Leto: 2017

Žanri: drama

Dolžina: 93',  Imdb 

Režija: Xavier Legrand

Scenarij: Xavier Legrand

Igrajo: Denis Ménochet, Léa Drucker, Thomas Gioria, Mathilde Auneveux, Mathilde Saïkaly, Florence Janas

Antoine in Miriam sta se ločila. Ko ju spoznamo, v spremstvu odvetnikov sedita pred sodnico, ki mora odločiti, kdo bo dobil skrbništvo nad otroci, predvsem 11-letnim Julienom, kajti hčerka Josephine bo kmalu polnoletna in sama bo lahko odločila, koga želi, oziroma ne želi, v svoji bližini. Sodnica Miriamini odvetnici dovoli prebrati Julienovo pismo, ki očeta ne predstavi v najlepši luči in s katerim fant izrazi željo, da zanj še naprej skrbi izključno mati. Antoineova odvetnica spodbija verodostojnost vsebine pisma s tehtnim protiargumentom – na vsebino pisma je gotovo vplivala mati in njeni sorodniki, ki fantovo glavo polnijo z obtožbami na očetov račun. »Če sem bil slab mož, ne pomeni, da sem avtomatično tudi slab oče.« pove Antoine, ki tako sodnico postavi pred zahtevno vlogo ugotavljanja, kaj od izrečenega je res in kaj zgolj del umazanega boja med bivšima zakoncema. 

S tem smo v vlogo sodnikov postavljeni tudi mi gledalci, saj je preprosto poznamo premalo dejstev, da bi o celi zadevi lahko vnaprej zavzeli kakršnokoli stališče. Kaj če so vse obtožbe izrečene na njegov račun resnične? Kaj če so le-te plod sovraštva, ki ga do njega čuti bivša soproga? In kaj, če je resnica nekje vmes in sta za nastalo situacijo kriva oba? Režiser z omejevanjem informacij in odsotnostjo detajlov iz preteklosti, ki bi trenutno situacijo lahko postavili v določen kontekst, suvereno krmari svojo zgodbo in nas počasi pelje proti resnici. Ko izgubiš vse je film, o katerem pred ogledom ne želite vedeti veliko, zato sem se omejil zgolj na predstavitev osnovnega zapleta. 

Vsako dodatno razkrivanje vsebine lahko nekoliko pokvari ogled filma, ki se ga definitivno izplača videti. Léa Drucker, Denis Ménochet in tudi mladi Thomas Gioria, ki igra 11-letnega Juliena, se izvrstno odrežejo v svojih vlogah (njihove fizičnih predispozicije so lep primer odlične selekcije igralskega kadra). Predzgodba filma, kratki film Avant que de tout perdre (2013), ki je prejel nominacijo za oskarja, je temelj na katerem je francoski režiser Xavier Legrand zgradil celovečerni prvenec, za katerega je v Benetkah prejel srebrnega leva za režijo. Rekel bi da povsem zasluženo, saj že dolgo nisem videl filma, ki iz tako preproste, da ne rečem stereotipne premise, iztisne tako veliko. Tako kakovostne, življenjske in dobro utemeljene graditve suspenza in tako izjemnega klimaksa (prevzetost, ob kateri se ne boste zavedali okolice ni izključena) so sposobni le pravi mojstri filmske obrti. 

Ocena