Den of Thieves (2018)

Gerard Butler and Maurice Compte in Den of Thieves (2018), © STX Entertainment

Slovenski naslov: Roparsko gnezdo

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2018

Žanri: akcija, krimi, triler

Dolžina: 140',  Imdb 

Režija: Christian Gudegast

Scenarij: Christian Gudegast, Paul Scheuring

Igrajo: Pablo Schreiber, Gerard Butler, Sonya Balmores, O'Shea Jackson Jr., 50 Cent, Juan Gaspard, Kaiwi Lyman, Eric Braeden, Timothy Douglas Perez, Maurice Compte, Evan Jones, Brian Van Holt

Ljubitelji dobre kriminalke v zadnjih letih nimamo veliko razlogov za zadovoljstvo. Na dober krimič naletiš še bolj redko kot na dobro grozljivko, resnih filmarjev, ki bi želeli snemati polnokrvne kriminalke, je vedno manj. A včasih biserček najdeš tam, kjer ga najmanj pričakuješ, v naslovu, ki ga sam od sebe ne bi nikoli »povohal.« Roparsko gnezdo je na začetku leta šlo mimo, brez da bi pri meni zbudilo trohico zanimanja. Opazil sem ga že, vendar mi je vse, od naslova, do večine glavnih igralcev in neznanega režiserja delovalo toliko neobetavno, da mu enostavno nisem ponudil priložnosti. Asociacije, ki se pri meni pojavljajo ob omembi Gerarda Butlerja in reperja/igralca 50 Centa so pač praviloma negativne, čeprav škotski igralec na svojem kontu ima nekaj dobrih vlog (Dear Frankie, 300, RocknRolla) in že zato ga je v osnovi nepravično postavljati na isti nivo s Curtisom '50 Cent' Jacksonom. Kakorkoli, Roparsko gnezdo je zame bil NO-GO!, vse dokler nisem naletel na intervju z nemškim režiserjem Christianom Petzoldom (Jerichow, Barbara, Phoenix, Transit – ta me še čaka), ki je v kontekstu filmov, ki so mu se letos najbolj dopadli omenil prav Roparsko gnezdo. Verjamem, da nisem edini, ki ga je ta izjava tako zaintrigirala, da sem se na lastne oči moral prepričati, kaj neki je režiser, ki ga zelo cenim, videl v naslovnem.

Pablo Schreiber in Den of Thieves (2018), © STX Entertainment

Zgodba postavljena v svetovno prestolnico ropov Los Angeles (mesto zavoljo proračunske prijaznosti »igra« Atlanta) prinaša klasičen motiv spopada med ravbarji in žandarji. V Los Angelesu rojeni režiser in scenarist Christian Gudegast se v svojem debitantskem celovečercu odloči zabrisati mejo med dobrimi in slabimi fanti in temu primerna je bila tudi izkušnja, oziroma počutje med ogledom. Roparsko gnezdo je eden tistih filmov, pri katerem ni enostavno izbrati stran, saj eni in drugi premorejo karakterne črte, ki so za gledalca vsaj do neke mere sprejemljive. Med zastraševalnim zaslišanjem voznika roparske ekipe (O'Shea Jackson Jr.), ki jo vodi bivši kaznjenec, nekoč marinec Ray Merrimen (vedno boljši Pablo Schreiber), zasliševalec Veliki Nick (Butler), sicer vodja razvpite enote za večja kriminalna dejanja, prestrašenemu mladeniču pojasni, zakaj so on in njegovi možje večje barabe od kriminalcev. Zakaj ne nosijo lisic in zakaj takšne kot je on najraje takoj ustrelijo – manj papirologije, pač! Mladenič tako postane njegov informator in najpomembnejši adut pri uresničitvi glavnega cilja – aretaciji Merriemove ekipe, ki je domnevno odgovorna za več nikoli razrešenih roparskih podvigov.

Roparsko gnezdo je izvrsten poklon nekaterim izvrstnim kriminalkam, z najbolj  globokim naklonom v smeri Mannove klasike Vročina (Heat, 1995). Razlike vendarle obstajajo. Vročina je bolj stilizirana in hladna zgodba, v kateri Mann do svojih likov ves čas ohranja določeno distance. Gudegast ubere nekoliko drugačen pristop – barvna paleta njegovega prvenca je bolj topla, zgodba pa premore kar nekaj prizorov, v katerih nas režiser pusti bližje k svojim likom. Roparsko gnezdo je film odličnega tempa, v katerem praktično ni praznega hoda, saj vsi koščki imajo svoje mesto v sestavljanki, bodisi kot elementi glavne narativne linije, bodisi kot pomožni elementi, ki definirajo protagoniste in njihovo motivacijo. Navdušijo odlično postavljeni in režirani akcijski prizori in dobro ravnovesje, ki ga Gudegast najde med čistokrvno testosteronsko akcijo in bolj prefinjeno proceduralno akcijo, skozi katero doživljamo dinamiko velikega ropa. Pozdravljam tudi režiserjevo zavest o nujnosti krpanja nekaterih lukenj v zgodbi – med ogledom me je za hip zmotil kakšen detajl, ki je že v nekaj naslednjih prizorih največkrat dobil sprejemljivo pojasnilo. Ne glede na mojo (ne)naklonjenost, ki jo čutim do nekaterih sodelujočih moram zaploskati izvrstni selekciji igralskega kadra, ki ne bi mogla biti bolj primerna za takšen tip filma. Roparsko gnezdo je zame pravo presenečenje, akcijska kriminalka leta, ki zna dobro znane reference obrniti v svojo prid. Nekatere celo tako spretno, da te ostanejo skrivnost do samega konca. Zato več ne bom dolgovezil. V interesu preiskave referenc ne bom razkrival in kvaril izkušnje tistim, ki  boste filmu še ponudili priložnost. Hvala Christian Petzold, za to izvrstno priporočilo!         

Ocena