petek, 07. december 2018

Chemi Bednieri Ojakhi (2017)

aka My Happy Family
Ia Shugliashvili in Chemi Bednieri Ojakhi (2017), Photo by Tudor Panduru


Slovenski naslov: -
Angleški naslov: My Happy Family
Država: Gruzija, Nemčija, Francija
Jezik: gruzinščina
Leto: 2017
Žanri: drama
Dolžina: 120'Imdb 
Režija: Nana Ekvtimishvili, Simon Gross
Scenarij: Nana Ekvtimishvil
Igrajo: Ia Shugliashvili, Merab Ninidze, Berta Khapava, Tsisia Kumsishvili, Giorgi Khurtsilava


Manana ne želi praznovati svojega 52.rojstnega dneva. Zato poskuša dopovedati svojim domačim, dominantni in vsiljivi materi in na videz ravnodušnem možu Sosu, da zvečer, ko se vrne domov, ne želi nobene zabave »presenečanja,« na kateri jo bojo pričakali vsi običajni osumljenci. Brat in njegova družina, teta z družno, moževi prijatelji… A tako kot vsako leto jo doma ponovno pričaka tradicionalni direndaj, v katerem je že kdo ve kolikokrat bila prisiljena sodelovati. Četudi se vedno znova izkaže, da so te zabave prej namenjene zbrani druščini, kakor njej sami. 

Manana vse od poroke s Soso živi v trisobnem stanovanju s svojo materjo, očetom, in danes že odraslima otrokoma. Hčerka se je celo poročila in v stanovanje pripeljala še moža. Zdi se, da so vsi družinski člani navajeni na življenje v teh izrednih razmerah, v katerih najkrajšo skoraj vedno potegne Manana, ki se enkrat prilagaja materi, drugič možu in tretjič potomcema. Srednješolska profesorica se v resnici najbolje počuti v službi, kjer je spoštujejo vsi, učenci in sodelavci. Zato na neki točki sklene, da bo zapustila dom in domače in začela znova.

Sama, brez moža, staršev in otrok. Brez neambicioznega moža, ki ne pije, ne kocka in jo ne pretepa (kot vedno znova podčrtavajo njeni sorodniki) in človeka, ki se je ambicije o samostojnosti in lastnem domu opustil že v rani mladosti. Brez egocentrične matere, ki od nekdaj upravlja z njenim življenjem in brez otrok, ki živijo v nekem svojem svetu, v katerem je mati dolžna otroke vzdrževati brezpogojno, tudi ko napoči čas za zapustitev domačega gnezda.

Njeno prisotnost in žrtev so vsi ti ljudje imeli za samoumevno in čeprav jih Manana vse skupaj še vedno ima rada, prišel je čas, ko prijetna učiteljica več ni pripravljena žrtvovati svojega življenja. Čas, da začne živeti tako kot bi želela in čas, da počne stvari, ki jo osrečujejo. Režiserski tandem Nana Ekvtimishvili-Simon Groß (V razcvetu/In Bloom, 2013) je z njunim drugim celovečercem ustvaril simpatično, grenko-sladko pripoved o položaju ženske, družinski hierarhiji in povsem legitimnem boju za osebno svobodo.    

Ocena


Ni komentarjev:

Objavite komentar