The Company Men

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA 
Leto: 2010 
Žanri: Drama 
Dolžina: 104',  Imdb
Režija: John Wells
Scenarij: John Wells
Igrajo: Ben Affleck, Chris Cooper,  Tommy Lee Jones, Maria Bello, Kevin Costner

Izguba delovnega mesta je v zadnjih letih postala najbolj očitna grožnja velikemu številu zaposlenih po celem svetu. Prestrukturiranje je v številnih podjetjih prineslo spremembo poslovne strategije, lastniki so težišče poslovanja počasi prenesli v bolj dobičkonosne panoge, maksimiranje dobičkov je praviloma pomenilo zmanjševanje števila zaposlenih. V teh vodah so se odlično znašli številni menedžerji, ki jim premikanje finančni sredstev iz enega podjetja v drugo ne predstavlja problem, ukinitev obratov ki ne prinašajo (dovolj visokega) dobička je postala čista papirologija. Toda včasih so tudi tisti, ki kotirajo visoko v vodilnih strukturah nepripravljeni na tisto, kar se dogaja za bregom.

Bobby (Affleck), Phil (Cooper) in Gene (Jones) zasedajo pomembna, dobro plačana delovna mesta, pri mednarodni korporaciji GTX, ki je dolgo let nazaj bila utemeljeno kot ladjedelnica. Skozi desetletja uspešnega poslovanja sta se velikost in finančna moč podjetja povečevala, sorazmerno s povečevanjem premoženja se je povečevalo tudi število gospodarskih panog, v katerih GTX ima tržne deleže. Gene in Phil sta v podjetju od samega začetka, Bobby je veliko mlajši, a zato zelo uspešen menedžer, ki svoj uspeh dolguje dobremu občutku za sklepanje poslov. Gene je član upravnega odbora, Phil je do menedžerskega položaja prišel s trdim delom in veliko odrekanja, njegovi sodelavci bi verjetno dodali, da je prišel na položaj zato, ker je tako vztrajno poljubljal  šefovske riti. Ko gospodarska kriza in recesija potrkajo na njihova vrata in se začnejo prva masovna odpuščanja, najprej so seveda na vrsti delavci iz proizvodnih obratov, a tudi menedžerji postanejo nemirni.  Menijo, da njihove pozicije še niso ogrožene, a  kmalu začnejo eden za drugim prejemati sklepe o prenehanju delovnega razmerja.

John Wells je tokrat prvič režiral celovečerec,  doslej je bil zraven v različnih vlogah, pri številnih tv projektih, priložnost za režijo je prvič dobil v tv seriji Urgenca, ki je tudi pri nas nekoč  bila zelo popularna. Že ekipa, ki jo je zbral okoli svojega prvenca je bila lepa garancija, da debi ne bo ostal neopažen. Še preden sem videl film, je zadeva delovala kar obetavno, zdaj ko sem s filmom opravil, so občutki zgolj solidni. Največji problem Wellsovega prvenca tiči v tem, da se gledalec zelo težko poistoveti  in sočustvuje z težavami glavnih junakov. Njihovo stisko razumemo, a nekako nimamo razumevanja za odrekanja, v katera so naenkrat prisiljeni razvajeni finančni potratneži. Sicer ne mislim, da je režiser sploh želel doseči takšen efekt pri gledalcu. Prej bi rekel, da se je nekoliko ponorčeval iz njihove stiske in s tem poudaril mentalno stanje pripadnikov vodilnih struktur in nam pokazal svet finančne elite (mislim, da je nepotrebno poudarjati, da je finančno enako politično).  Režiser njihovo stisko lepo izkoristi za prikaz zakulisja t.i. globalizacije, migracij velikanskih finančnih sredstev in sovražnih prevzemov, ki za sabo pustijo veliko lačnih ust. Postopek je povsod enak, rezultat tudi, saj neusmiljen boj za prevlado ne pomeni nič drugega, kot kopičenje premoženja in bogastva v rokah maloštevilnih posameznikov. Svoj prispevek solidnemu vtisu doda tudi zvezdniška igralska zasedba, Jones in Cooper sta standardna (beri odlična), zelo všečen mi je bil tudi Kevin Costner, s svojo malo vlogo, ki zaradi kontrastnosti v odnosu na ostale protagoniste ima toliko večji pomen v pripovedi.

Ocena: