Hereafter (2010)

Slovenski naslov: Onostranstvo
Država: ZDA
Leto: 2010 
Žanri: Drama, Fantazijski 
Dolžina: 129',  Imdb
Režija: Clint Eastwood
Scenarij: Peter Morgan
Igrajo: Matt Damon, Cécile De France, Frankie McLaren, George McLaren, Bryce Dallas Howard, Thierry Neuvic, Jay Mohr, Richard Kind

Hereafter je Eastwoodov 33-ti celovečerec,  posnet po scenariju Petera Morgana, človeka ki za sabo ima nekaj zanimivih scenarističnih dosežkov (The Queen, The Damned United, Frost/Nixon, The Last King of Scotland). Tokrat je Eastwood izbral zanj nekoliko netipično filmsko zgodbo s pridihom nadnaravnega, ter tako še bolj žanrsko obogatil svoj režiserski opus. Z datumom izida tempiranim na konec prejšnjega leta je film pred premiero veljal za enega izmed favoritov pri podeljevanju prestižnih nagrad, a kmalu po izidu in prvih odzivih je več ali manj bilo jasno, da Hereafter ne bo dosegel uspeha Estwoodovih najuspešnejših režiserskih stvaritev. Nič zato, tudi povprečen Estwood je zelo zanimivo filmsko doživetje, zdaj ko sem film videl me veseli, da so (moja) pričakovanja bila presežena.

Na začetku smo nekje v Aziji, v neimenovanem turističnem središču priznana francoska novinarka in tv voditeljica Marie Lelay preživlja poslovno-romantične tedne s svojim (poročenim) producentom. Zadnji dan je čas za nakup spominkov, zato se Marie odpravi na tržnico, njen zaspani šef-ljubimec pa ostane v hotelski sobi. Nihče ne ve, da bo čez nekaj trenutkov celo mesto potopljeno, saj se obali približuje smrtonosni tsunami. Marie se naenkrat znajde sredi podivjane vodne gmote, ki neusmiljeno nosi vse in vsakogar pred sabo. Iz Azije se selimo v Ameriko, natančneje v San Francisco, kjer spoznamo Georga Lonegana, moškega z nadnaravnimi sposobnostmi. George lahko komunicira z onostranstvom, ob stiku z bližnjimi umrlega se njegovo telo spremeni v medij, preko katerega poteka komunikacija z dušo umrlega moža, žene, otroka… Georgov podjetni brat v njegovi sposobnosti vidi možnost za dober zaslužek, George pa svojo sposobnost razume kot prekletstvo, zato poskuša kariero jasnovidca pustiti za sabo in se zaposli kot gradbeni delavec. Zadnje, tretje izhodišče v zgodbi nas popelje v London, v življenji Marcusa in Jasona. Brata dvojčka živita v težkih razmerah, od mamil in pijače odvisna samska mati zelo slabo skrbi za svoja otroka. Fanta sta bistra in za svoja leta izjemno odgovorna, materi sta že mnogokrat pomagala rešiti težave s socialno službo. Drug drugemu sta najmočnejša zaveznika in najboljša podpora v težkih trenutkih. Toda 12-letni Marcus se bo kmalu moral soočiti z bolečo izgubo.

Po uvodu sem se že spraševal, če gledam film katastrofe in osuplo opazoval neverjetno moč poplavnega vala, ki v kratkem času povzroči neverjetno razdejanje in ubije veliko ljudi. Dinamičen začetek nas takoj posrka v dogajanje, ko trepetamo za življenje francoske tv zvezde. Njena pot na »drugo stran« in nazaj nas nato vrne v (za Eastwooda) nekoliko bolj ustaljene pripovedne okvirje. Marie se vrne v Francijo in poskuša pozabiti travmatičen dogodek, kar ne bo tako enostavno. Začne raziskovati podobne primere in se po temeljiti raziskavi podobnih primerov odloči napisati knjigo o svoji izkušnji. Medtem se George s težavo upira svoji jasnovidnosti, ne gleda na to, koliko se trudi pozabiti na svoj »talent,« mu življenje vedno znova servira situacije, ki počasi uničujejo tudi najmanjšo možnost normalnega življenja. Ta čas 12-letni deček poskuša najti načine, s katerimi bo lažje razumel in sprejel svojo izgubo. Iskanje odgovorov ga pripelje na naslove različnih šarlatanov, ki naivnemu 12-letniku ponujajo stik z onostranstvom. Kljub temu, da je film razdeljen na tri vzporedne zgodbe, je vsaka posamezna zgodba dovolj zanimiva in dovolj scenaristično dodelana. Clintu uspe zgradi odlično vzdušje, ki zelo lepo odseva duševno stanje njegovih likov in njihova prizadevanja pri iskanju odgovorov ali česarkoli drugega, kar lahko definiramo kot zadoščanje. Jasno je, da njihove trenutne pozicije zahtevajo spremembe, nihče med njimi ni prepričan, da mu bo uspelo najti pravo pot, vedo pa, da se nič ne bo spremenilo, če ne poskusijo. Do zaključnega dela, v katerem se vse tri zgodbe naposled združijo nisem imel pripomb in obenem upal, da se zgodbe združijo na kašen izviren, nenavaden, presenetljiv način, a se to na žalost ni zgodilo.  Če bi Morgan in Eastwood porabila več časa (domišljije) za snovanje boljšega konca, takega, ki bolj efektno (izvirno) zaokroži vse tri zgodbe, bi končni vtis bil veliko boljši. Ne glede na vse nisem nezadovoljen, saj konec ne pokvari vsega dobrega, kar sem videl pred tem. Filmu bom dodelil štiri zvezdice (sicer je to bolj šibka štirica), saj je trojka enostavno premalo za film, pri katerem mi je vse razen konca všeč.

Ocena: