Hævnen (In a Better World)

Slovenski naslov: Boljši svet
Drugi naslovi: In a Better World 
Država: Danska, Švedska
Leto: 2010
Žanri: Drama
Dolžina: 119', Imdb
Režija: Susanne Bier
Scenarij: Anders Thomas Jensen
Igrajo: Mikael Persbrandt, Trine Dyrholm, Ulrich Thomsen, William Johnk Nielsen, Markus Rygaard, Kim Bodnia, Wil Johnson

Pred tem filmom sem videl dva od petih nominirancev za tujejezičnega oskarja. Dogtooth je že dolgo časa »zunaj,« še pred podelitvijo je na voljo bil tudi francosko-alžirski kandidat Outside the Law, zdaj sem dobil priložnost videti tudi zmagovalni film. Najbolj prepoznavna danska filmarka v novejši zgodovini Susanna Bier, je že nekaj tednov lastnica najprestižnejše filmske nagrade. Režiserka se je že preizkusila s filmom v angleščini (ameriški produkciji), ko je pred tremi leti posnela zelo solidni Things We Lost in the Fire, zdaj ko na kontu ima oskarja, bo takšnih projektov verjetno še nekoliko več.

Anton (Persbrandt) je razpet med družino na Danskem in svojim človekoljubnim delom v neimenovani afriški državi. Anton je namreč zdravnik, ki poskuša pomagati obubožanim prebivalcem begunskega taborišča. Na območju divja državljanska vojna, zdravnikov primanjkuje, tistih ki potrebujejo  zdravniško oskrbo, je zelo veliko. Nekajtedenski odmor v domovini preživi v družbi sinov, ki očeta močno pogrešata, kar še posebej velja za starejšega Eliasa, ki je pogosto žrtev mladostniškega nasilja. Poniževanja in ustrahovanja nasilnih sovrstnikov se vrstijo iz dneva v dan, šolski psiholog razloge za njegovo »neprilagojenost« pripisuje  slabi klimi v domačem okolju. Oče Anton in mama Marianne (Dyrholm) sta sicer še vedno zakonca, toda možnosti, da bi se nesoglasja med straši končala kako drugače, kot z razvezo, je zelo majhna. Teorijo šolskega psihologa hitro ovrže novi učenec Christian, ko priskoči na pomoč Eliasu in z zelo močnimi (beri kovinsko palico) argumenti, prepriča vodjo šolskih nasilnežev, naj pusti Eliasa pri miru. Christian je pred tem živel v Londonu, toda materina smrt je zanj pomenila vrnitev na Dansko, kjer bo živel pri dedku in babici. Oče je poslovnež, zaradi njegove službe se je družina pogosto selila. Zdaj, ko je Christian izgubil mater je oče zaključil, da je vrnitev v domovino najboljša rešitev. Elias in Christian hitro postaneta najboljša prijatelja, ki preživita veliko časa skupaj. Neprijeten dogodek, v katerem Eliasov oče pride v konflikt z naključnim nasilnežem (Bodnia) močno razburi Eliasa in Christiana, ki na Christianovo iniciativo skujeta načrt, kako se maščevati nasilnežu.

Če ste videli After the Wedding, potem ste se mogoče po uvodu spraševali, ali ne gledate isti film z drugimi igralci. Tudi tam gledamo kadre v katerih zahodnjaški dobrotnež odhaja v poltovornjaku, v prahu, ki ga za sabo pušča vozilo veselo tekajo nasmejani otroci. Tam je odhajal Mads Mikkelsen, tukaj odhaja Mikael Persbrandt. Prvi je pomagal sirotam v Indiji, drugi žrtvam vojne vihre v afriškem begunskem taborišču. Podobnosti je veliko, med filmoma je mogoče povleči marsikatero vzporednico, toda zdaj se v to ne bom spuščal.  Susanna Bier je znova uporabila zanjo značilno mešanico skandinavskih igralcev, njena najljubša kombinacija je miks Dancev in Švedov. Begunsko taborišče je verjetno zadnji kraj, kjer bi želeli končati, zdravnikovo življenje v idiličnem danskem mestecu, v hiški ob čudovitem jezeru ustvari odličen kontrast med peklom in paradižem. V peklu glavno besedo vodijo zlobneži, toda tudi v raju najdemo take, ki so zlobni. Motiv maščevanja je prisoten na obeh oddaljenih koncih,  Anton je naša vez med popolnoma različnimi svetovi, ki v nekaterih pogledih niti niso tako različni. Anton je človekoljub, ki se na vso moč trudi živeti v skladu s tem načelom, a zunanji svet vedno znova preizkuša njegovo vero v človeško dobroto. Do te mere, da se sprašujemo, ali ni bolje včasih na nasilje odgovoriti z nasiljem in enkrat za vselej rešiti določeno težavo. Zato navijamo za Christiana, ko se spravi na šolskega nasilneža, zato razumemo frustracijo otrok, ki ne prenesejo ponižanja očeta in vzornika. Nato nas Anton pouči, kako je vendarle mogoče zmagati v konfliktu brez vihtenja pesti. Toda za čustveno bombo kot je Christian to ni dovolj. Zlobnež mora plačati za svoja dejanja.  In ravno tukaj pridemo do zanimivega vprašanja. Ali ni nasilje včasih edini odgovor na nasilje? Kaj, če bi oče odreagiral bolj po moško? Najprej pomislim, da bi takšen odziv preprečil dogodke ki sledijo. A se potem spomnim sovraštva v očeh Kima Bodnia in več nisem tako prepričan. In a Better World  je film, ki gledalcu ponudi veliko dobrega. Vizualno odličnost, vrhunsko igro glavnih protagonistov, še posebej velja omeniti Mikaela Persbrandta in Trine Dyrholm, ter fanta ki sta odigrala Christiana in Eliasa. Zgodba je univerzalna, dobro razumljiva širokem krogu gledalcev. Vseeno bi film nekoliko pokritiziral in izpostavil lepo število klišejev, ter predvidljiv potek pripovedi, ki nas  v resnici le malokdaj preseneti. In prav trenutki, ko ji to uspe so vrhunski (dogodek v mehanični delavnici). Film je prejel oskarja in se zapisal v zgodovino, težko bi rekel, da nezasluženo. Toda med kandidati, ki niso prišli niti med top 5, sem že videl film, ki mi je bil bolj všeč.

Ocena: