Amador

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Španija
Leto: 2010
Žanri: Drama
Dolžina: 112', Imdb
Režija: Fernando León de Aranoa
Scenarij: Fernando León de Aranoa
Igrajo: Magaly Solier, Celso Bugallo, Pietro Sibille, Sonia Almarcha, Fanny de Castro
Amador je film, ki je pritegnil mojo pozornost zaradi Fernanda Leóna de Aranoa, (pri)znanega španskega režiserja-scenarista, ki nam je v preteklosti ponudil nekaj odličnih filmov (Los lunes al sol, Princesas, Barrio). Drugi razlog je bila Magaly Solier, ženska v naslovni vlogi, ki si je mednarodno prepoznavnost prislužila z nastopom v  perujskemu La teta asustada, dobitniku berlinskega zlatega medveda in oskarjevskemu nominirancu v tujejezični kategoriji.

Marcela (Solier) je mlada ženska, ki živi v Španiji s fantom Nelsonom. Marcela in Nelson sta imigranta iz Latinske Amerike, Nelson se preživlja s prodajo ukradenega cvetja, aranžiranje in preprodaja le-tega je Marcelina naloga. Marcela je nezadovoljna s skupnim življenjem, prihodnost ji ne deluje nič kaj obetavno, zato veliko premišljuje o tem, da bi Nelsona zapustila. Enkrat je celo spakirala stvari in mu pustila poslovilno pismo, a takrat še ni vedela, da je noseča, zato je načrt padel v vodo. Nato dobi  novo službo, ki je za par z denarnimi težavami darilo z nebes. Finančna stiska je velika, saj potrebujejo novi hladilnik za skladiščenje cvetja, primanjkuje tudi denarja za plačilo najemnine. Marcela bo delala kot negovalka, skrbela bo za Amadorja, starejšega moškega priklenjenega na posteljo. Njegova družina se je odselila iz mesta, zato nekaj mesecev potrebujejo varstvo za starca, dokler ne uredijo zadev. Marcela je vesela, ker bo končno začela služiti, denar ji bo zagotovo prineslo nekaj samostojnosti, pa tudi Amdorjeva družba ji ugaja. A že po enem tednu Amador umre, kar za Marcelo pomeni finančni primanjkljaj, ki si ga ne more privoščiti. Zato sklene, da bo za nekaj časa zamolčala starčevo smrt.

Ko igralci in igralke iz pretežno špansko govoreče J. Amerike dosežejo mednarodni uspeh, potem lahko računajo na vloge v španskih filmih. Prav to se je zgodilo Magaly Solier, ki je tako prvič nastopila v evropskem filmu. Glavna igralka in dober režiser sta obljubljala zanimiv film, a če sem iskren, z videnim nisem kaj prida zadovoljen. Po prvi tretjini sem mislil, da bom gledal zanimivo interakcijo na relaciji Amador-Marcela, a ko je starec umrl je bilo jasno, da iz te moke ne bo kruha. Na koncu se je izpostavilo, da je Solierjeva prišla iz Peruja zato, da bi ponovila straženje trupla, kot je to počela že v Mleku bridkosti . Sicer tukaj igralki lahko le malo tega zamerim in večino pripomb namenjam režiserju in scenaristu Fernadu Leonu, ki je pri sestavljanju pripovedi nekoliko pozabil na logiko. Ko Amdor umre, režiser-scenarist nadaljevanje zgodbe utemeljuje z Marcelino finančno stisko, a obenem pozablja na preproste matematične zakone, ki nadaljevanje postavljajo pod velik vprašaj. In če odvzamemo ta element, potem je  vse nadaljnje dogajanje brezpredmetno, vi pripetljaji skozi katere mora iti glavna junakinja, da bi prikrila Amadorjevo smrt, so prej ko ne banalni. Vse kar nam ostane, je Marcelino dolgotrajno premišljevanje o prihodnosti, njeno prijateljstvo z ostarelo prostitutko, ki dobi premalo prostora, da bi mu lahko pripisal več pomena  in otožni pogled Magaly Solier, ki tokrat nima pravega učinka. Tudi zaključek, v katerem se Marcela z družino dogovori za nadaljevanje sodelovanja, na račun obojestranske koristi, je slaba rešitev. Amador mi je enostavno ponudil premalo dobrega, da bi ga lahko priporočal naprej.

Ocena: