četrtek, 10. marec 2011

Un homme qui crie (A Screaming Man)


Slovenski naslov: Kričeči mož
Drugi naslovi: A Screaming Man
Država: Francija, Belgija, Čad 
Leto: 2010
Žanri: Drama
Dolžina: 92', Imdb
Režija: Mahamat-Saleh Haroun
Scenarij: Mahamat-Saleh Haroun
Igrajo: Youssouf Djaoro, Diouc Koma, Djeneba Kone, Heling Li, Hadje Fatime Ngoua

60-letni Adam že celo večnost dela kot vzdrževalec in reševalec na bazenu urejenega hotela v neimenovanem mestu v Čadu. Sodelavci in nadrejeni ga kličejo Šampion, kajti Adam je nekoč bil plavalni prvak, tako je tudi dobil to zaposlitev. Toda časi se spreminjajo in hotel je dobil nove kitajske lastnike, ki so takoj uvedli korenite spremembe. Starejši so se našli na listi za odstrel, brez službe je ostal starejši kuhar, Adama so prerazporedili na novo delovno mesto. Delal bo na zapornici pri vhodu v hotel, svoje delovno mesto pa je prepustiti sinu Abdelu. Adam je sinu priskrbel službo v hotelu, še za časa starih lastnikov. Varnostna situacija v državi se iz dana v dan slabša, državljanska vojna je vedno bližje, oblasti od državljanov zahtevajo lojalnost v boju proti upornikom. Lojalnost lahko izkažeš bodisi z denarnimi sredstvi, bodisi z priključitvijo vladnim oboroženim silam. Lokalni oblastnik pritiska na Adama, naj prispeva denar, ali v vojsko pošlje sina Abdela. Šampion je brez denarja, postavljen pred nemogočo izbiro.
V Čadu rojeni režiser Mahamat-Saleh Haroun, ki že skoraj trideset let živi in dela v Franciji je v središče svoje filmske pripovedi postavil 60-letnega človeka, ki se mora soočiti z zelo pomembno in zanj še kako bolečo spremembo. Človeka, ki ne želi priznati samemu sebi, da se je postaral, a ga na to opozorijo drugi. Z degradacijo njegovega družbenega položaja, kar je v Adamovem primeru slabše delovno mesto, se šestdesetletnik na nek način sooča z lastno umrljivostjo in minljivostjo človeškega življenja. Celotna zadeva je še toliko bolj kočljiva, ker njegovo pozicijo zasede Abdel, njegov 20-letni sin. Adam se čuti odrinjeno in ponižano, njegovo počutje ni nič kaj šampionsko. Čeprav tega ne bo priznal, Abdelu zameri, ker mu je prevzel delovno mesto, zato se zapre vase in se trmasto jezi na svojega potomca. V ozadju kadrovskih sprememb v hotelu nas podobe na tv zaslonih in poročila z območji, ki jih je že zajela vojna vihra opozarjajo, da je vojna vse bližje krajem, v katerih se odvija naša zgodba. Toda režiser vojno potisne v drugi plan in se raje odloči ostati ob Adamu in njegovem notranjem boju, njegovem sprejemanju »nove« realnosti. Ki je naenkrat lahko spet »stara« realnost, če bo pripravljen sprejeti odločitev, ki bo stvari vrnila na prejšnje pozicije. Režiser zelo lepo prikaže Adamovo razpetost med lastno sebičnostjo in ljubeznijo do sina. Potem ko sin odide na fronto še vedno ostajamo z očetom in njegovimi občutki krivde, ki dobijo dimenzijo več, ko se na hišne pragu pojavi Abdelova noseča punca. Zelo očitna je tudi ostra kritika vsakršne politike (v podobi lokalnih političnih veljakov), ki ob prvih resnejših znakih nevarnosti bežijo tako vneto, da se kadi. Kričeči mož je solidno režiran, lepo posnet film, ki ne izkoristi vseh potencialov, ki jih ponuja zgodba. Vse skupaj bi lahko bilo čustveno veliko bolj intenzivno, a tudi tako gre za kakovosten film, ki govori o zanimivi zgodbi (situaciji). Odnos očeta in sina je predstavljen iz zanimive perspektive, zelo dobra igra Youssoufa Djaoroa (Adam) je le dodaten plus.  Film je v Cannesu prejel nagrado žirije, lani smo ga lahko videli tudi pri nas, saj je bil uvrščen na spored 21. Liffa.

Ocena:


Ni komentarjev:

Objavite komentar