nedelja, 21. marec 2010
Das weisse Band - Eine deutsche Kindergeschichte (2009)
Slovenski naslov: Beli trak
Drugi naslovi: The White Ribbon
Država: Avstrija, Nemčija, Italija, Francija
Leto: 2009
Žanri: Drama, Misterij
Dolžina: 144 minut, Imdb
Režija: Michael Haneke
Scenarij: Michael Haneke
Igrajo: Christian Friedel, Josef Bierbichler, Burghart Klaußner, Susanne Lothar, Ulrich Tukur, Wolfgang Böck, Leonie Benesch, Michael Kranz
Beli trak sem že dolgo imel pripravljen za ogled, a čakal se na pravi trenutek. Kajti vedel sem, da bo film zahteven, da ima temu primerno minutažo. Zaradi tega sem rabil vikend brez obveznosti in dve uri in pol miru. Na film sem vsekakor bil pripravljen, vedel sem, da pri Hankeju ne gre pričakovati enostavnih odgovorov na zastavljena vprašanja. In imel sem prav.
Dogajanje je postavljeno v čas pred prvo svetovno vojno, prikazuje vasico na severu Nemčije. Vasico v kateri je nesporni vladar baron, pri katerem si kruh služijo domala vsi vaščani. Vas, v kateri nič ne ostane skrito in vsi vedo vse. Na prvi pogled idilično atmosfero v vasi načne nenavadna nesreča vaškega zdravnika. Zdravnik je jahal in se na konju vračal domov, ko je naletel na skoraj nevidno vrv napeto med drevesi. Tenka, a zelo močna vrv je podrla konja in zdravnika, ta se je pri padcu hudo poškodoval. Ko je prizorišče preiskovala policija, vrvi ni bilo več, nekdo jo je odstranil. Več kot to ni bilo moč zaključiti. Nedvomno je bilo le to, da je vrv dejansko podrla zdravnika in njegovega konja. Dogodek je počasi šel v pozabo, nato je vas znova pretresla še ena nesreča. Med delom v žagi se je neka vaščanka smrtno ponesrečila. Do smrti je prišlo v nenavadni okoliščinah in so se pojavila ugibanja, da vendarle ne gre za povsem navadno nesrečo pri delu. Že druga nesreča v kratkem času, je vnesla nemir med vaščane in predvsem družino umrle, saj nekateri člani družine krivdo valijo na barona, lastnika žage. Pa tukaj vendarle ni konec zapletov. Približno desetletni baronov sin nek večer izgine. Baron sproži iskalno akcijo in fanta iščejo še dolgo v noč in ga tudi naposled najdejo v gozdu. Zvezanega za drevo, nagega in hudo pretepenega. Vzdušje v vasi je čedalje bolj napeto, nakar je hudo pretepen še eden otrok. Sin doktorjeve ljubice in vaške babice, otrok z Downowim sindromom, je bil hudo pretepen.
Skozi celo zgodbo nas vodi glas učitelja in glavnega detektiva, ki je nehote bil del dogajanja in je prav tako nehote vodil preiskavo, v katero ga je potegnilo samo dogajanje in splet okoliščin. Zgodbo, ki nam jo pripoveduje, po glasu sodeč, zdaj že starejši človek, je v času dogodkov bil na začetku tridesetih. Beli trak je zelo kompleksna zgodba, pravzaprav pravi pripovedni sklop zgodb, ki se medsebojno mešajo in prepletajo, ter tako ustvarjajo celoto, ki so jo Cannesu nagradili z Zlato palmo. Osnovni zaplet, ki se ukvarja z nenavadnimi dogodki je le okvir, za zelo poglobljeno analizo vaščanov in medčloveških odnosov. Hanke se intenzivno ukvarja s položajem žensk in otrok, ki so živeli pod zelo močno moško dominacijo, ki je do skrajnosti omejevala njihove svoboščine in v njih zatirala čustva in eventualno nepokorščino. Tak odnos se najbolj kaže v odnosu vaškega pastorja do žene in otrok, pa tudi v odnosu zdravnika, do svoje pomočnice oz ljubice. Ravno najvidnejši predstavniki skupnosti so ljudje z demonskimi obrazi. Učiteljevo odkritje resnice, ki je po eni strani šokantna, a vendarle dovolj razumljiva, v luči naših spoznanj kaj so preživljali tamkajšnji otroci in mladostniki, nam ponudi tudi nekoliko globlje sporočilo. Ravno ta generacija otrok (dogajanje postavljeno okrog leta 1913), bo nosila breme najtemnejše točke v nemški zgodovini. Breme nacizma, ki je pokazalo najtemnejše odtenke človeških duš in morijo ki ne bo nikoli pozabljena. Ja, lahko bi rekel, da je pomanjkanje ljubezni krivo za vse. All we need is love.
Ocena: 8.0/10
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar