El Violin (2005)

Slovenski naslov: Violina
Država: Mehika
Leto: 2005
Žanri: Drama, Vojni
Dolžina: 98 minut, Imdb
Režija: Francisco Vargas
Scenarij: Francisco Vargas
Igrajo: Ángel Tavira, Gerardo Taracena, Dagoberto Gama, Mario Garibaldi

El Violin je stvaritev mehiškega režiserja Francisco Vargas, ki je obenem njegov prvi igrani film. Zanj je na različnih festivalih prejel številne nagrade.    Ángel Tavira , ki je upodobil ostarelega glasbenika Don Pultarca je na filmskem festivalu v Cannesu leta 2006 prejel posebno nagrado. Film je nastal na podlagi kratkega filma istega avtorja,  Francisca Vargasa.

Dogajanje postavljeno v južnoameriško deželo, ki bi lahko bila Mehika, čeprav to nikoli ni jasno povedano je nameščeno v 70-ta leta prejšnjega stoletja. Že prvi kadri so pretresljivi. Kadri pobojev in posilstva so pristno neprijetni. In če sem mislil da se bo zgodba nadaljevala v podobni smeri, sem bil v zmoti, saj režiser ubere popolnoma drugačno, nenasilno pot.  Zgodba spremlja tri člane ene družine. Očeta Don Plutarca, njegovega sina Granera in vnuka Lucia.  Družino glasbenikov in kmetov, ki poleg muziciranja in kmetijstva na skrivaj nabavlja orožje in strelivo za upornike. Ko v Pultarcovo vas pridejo vojaki in odpeljejo za boj sposobne moške in ženske, se vsi bojijo najhujšega. Plutarco, Granero in Lucio so na srečo bili odsotni, toda vojaki so odpeljali Lucijevo mamo. Ženske in otroci se skupaj s preživelimi ubežniki odpravijo v gore, kjer se moški pridružijo gverili in načrtujejo napad na vladne enote. Toda upornikom močno primanjkuje orožja in streliva, zato so možnosti za uspeh minimalne. Zato se Plutarco odpravi nazaj v vas, z violino na hrbtu. Nekje na njegovi njivi je zakopano strelivo, ki ga starček ima namen vzeti in ga izročiti upornikom. Poveljnik vojaških enot ki kontrolirajo vas, je glasbeni navdušenec, ki Plutarcu zapleni violino po prihodu v vas. Plutarco potem vsakodnevno prihaja v vas in poveljniku igra violino, zato mu ta dovoli odhod na koruzna polja, kjer starček vsakič vzame nekaj streliva in ga pretihotapi upornikom. Med kapetanom in Plutracom se splete nenavadna vez. Starček je poveljniku po godu, želi si da bi ga ta učil igranja violine.

Francisco Vargas se je odločil, da bo snemal v črno-beli tehniki, kar filmu daje realističen pečat. Črno-beli prikaz dogajanja lahko razumemo tudi kot eden načinov, s katerimi je režiser želel poudariti, da stvari vendarle niso samo črne in samo bele. Ko Plutraco vpraša poveljnika, zakaj ne pustijo njegovo vas pri miri in odidejo, mu ta pove, da bi to rad naredil, toda ukazi so drugačni. Tudi vojaki na kontrolnih točkah na starčka gledajo s simpatijo. Nek vojak mu pri odhodu  na skrivaj celo da pištolo. Režiser želi prikazati ljudi ki so na drugi, negativni strani, kot orodje v rokah močnikov, ki celo do neke mere sočustvujejo z uporniki. Ángel Tavira ki je upodobil Plutraca in ki v resnici ni poklicni igralec je pred kamero naravnost fantastičen. Nekaj je magičnega v njegovem nastopu, njegova karizma kar prevzame gledalca in se nam zariše v spomin. V Latinski Ameriki, ki je v tem obdobju bila središče različnih revolucij in uporov, nam Vargas približa usodo malega človeka, njegovo vlogo  in položaj v boju za svoje pravice in pravičnost.

"Od nekdaj sem si želel napisati scenarij o skriti resničnosti Mehike, o tistih, ki jih je Luis Bunuel leta 1950 imenoval 'Los Olvidados'. Da bi bili slišani, se ti pozabljeni glasovi kot poslednjega sredstva oprimejo orožja. Poleg preučevanja literature o gverilcih in sporih v Latinski Ameriki me je še zlasti navdušila knjiga Dogodivščine violončela Carlosa Prieta. Moč tega glasbenika, ki gre vsak dan v sovražnikovo vojaško taborišče, kjer igra na svoj zaplenjeni violončelo, dokler ga ne dobi nazaj, se mi je globoko vtisnila v spomin. Spomnila me je na tisto literaturo, v kateri se glasba in vojskovanje zapleteta v igro nevarnega dialoga." (Francisco Vargas)

Ocena: 7.5/10