Bikur Ha-Tizmoret (2007)

Slovenski naslov: Izgubljeni orkester
Drugi naslovi: The Band's Visit
Država: Izrael, Francija, ZDA
Leto: 2007
Žanri: Komedija, Drama
Dolžina: 87 minut, Imdb
Režija: Eran Kolirin
Scenarij: Eran Kolirin
Igrajo: Sasson Gabai, Ronit Elkabetz, Saleh Bakri, Khalifa Natour, Uri Gavriel, Shlomi Avraham, Imad Jabarin

Izgubljeni orkester je film ki je pobral veliko nagrad na različnih filmskih festivalih, vključujoč nekatere najbolj prestižne, kot je tisti Cannski. Režijo in scenarij je podpisal Eran Kolirin, za katerega je ta celovečerec bil režiserski debi, pred tem je delal predvsem za televizijo. Zaenkrat je to tudi njegov edini igrani film, po tem kar sem videl v Izgubljenem orkestru, upam, da bom imel priložnost videti še kakšen izdelek tega talentiranega Izraelca.

Uvod v film gre nekako tako: »Nekoč, ne dolgo tega, je majhen egiptovski policijski orkester prišel v Izrael. Le redki se tega spomnijo … Ni bilo pretirano pomembno.« Obetaven začetek. Orkester, ki je prišel igrati na otvoritvi arabskega kulturnega centra, je po spletu okoliščin obtičal na letališču. Gre za policijski orkester, v katerem velja podobna hierarhija kot v policiji, zato je človek z najvišjim činom ta, ki sprejema vse odločitve. In odločitev je padla. Sami se bodo znašli. Na prizorišče se odpravijo z avtobusom, a pri tem storijo napako. Razlika  med Petah Tikva in Betah Tikva je ogromna. Pravopisno resda ne, a geografsko je ta razlika precejšnja. Orkester konča v majhnem mestecu, pravzaprav blokovskem naselju sredi puščave. Želijo se odpraviti nazaj, a to ni mogoče, saj avtobus pelje le enkrat dnevno. To pomeni, da morajo prenočiti v mestecu, ki nima ne hotela, ne kakšne druge možnosti za prenočišče. Pomoč jim ponudijo lokalni prebivalci in prijazna lastnica majhnega lokala s hitro prehrano. Ona bo spravila skupaj nekaj za pod zob muzikantom, ki jim  že pošteno kruli v želodcih, na njeno pobudo se bodo nekako uredila zasilna prenočišča. Zgodba o srečanju dveh svetov, ki jih ločijo kulturna, verska in politična nasprotja nam bo pokazala, da je z malo dobre volje možno narediti marsikaj.

V luči napete situacije, ki že dolgo časa greni življenja prebivalcev Bližnjega vzhoda je umeščeno dogajanje, ki na komičen način poskuša zbližati Arabce in Izraelce, ter na lahkoten način ponuditi drugačno perspektivo, umirjeno, človeško in prijateljsko atmosfero medsebojnega spoštovanja in sožitja. Komičnih utrinkov vsekakor ne manjka, saj že pogled na osemčlansko zasedbo glasbenikov v nebeško modrih uniformah sredi puščave je zelo zanimiv. Izgubljeni orkester komedijo išče v malih stvareh, v kulturnih in drugih razlikah med narodi, a pri tem nikoli ni nespoštljiv ali nesramen. Je topel, človeški in tako zelo apolitičen. Režiser vseskozi igra na prave štrene, svoje prispevek pa dodajo tudi odlični igralci, ki ustvarijo like ki se nam zelo hitro prikupijo in nas peljejo skozi zgodbo, ki slavi tisto najboljše v ljudeh in gledalca pusti v dobrem razpoloženju. Pravi »feelgood movie.«

Ocena: 8.5/10