La teta asustada (2009)

Slovenski naslov: Mleko bridkosti
Drugi naslovi: The Milk of Sorrow
Država: Peru, Španija
Leto: 2009
Žanri: Drama, Glasba
Dolžina: 95 minut, Imdb
Režija: Claudia Llosa
Scenarij: Claudia Llosa
Igrajo: Magaly Solier, Susi Sánchez, Efraín Solís, Marino Ballón

Letošnje leto bi lahko označil kot zelo uspešno, leto velikih dosežkov za perujski film. V glavnem programu zadnjega berlinskega filmskega festivala se je prvič uvrstil film iz Peruja. La teta asustada, ali po domače »Mleko bridkosti« (ki smo ga lahko videli tudi na LIFF-u), je odnesel glavno nagrado, berlinskega zlatega medveda 2009. Z mlado režiserko Claudio Lloso, je to drugi igrani film, nase je že opozorila z filmom Madeinusa iz leta 2006. Na koncu je film prejel tudi nominacijo za oskarja za tujejezični film, ki je letos šel v Argentino, za film El secreto de sus ojos.

V revnem predmestju perujskega glavnega mesta Lima, živi Fausta skupaj s svojo ostarelo materjo. V predmestje sta se preselile z vasi in prišle živeti k maminem bratu. Fausta boleha z zelo kompleksno boleznijo. Sama verjame da jo je nanjo prenesla njena mati z »mlekom bridkosti«, ko jo je dojila. Mleko bridkosti bi lahko označili za termin, ki so ga uporabljale številne posiljene ženske in matere, ki so bile posiljene med dolgotrajno perujsko vojno med maoistično gverilo in perujsko vojsko. Pravzaprav nam to dejstvo že v samem uvodu predstavi ostarela Faustina mama in sicer skozi pesem, značilnost, ki jo tako dobro obvlada tudi njena hčerka.  V tistih časih so si ženske namreč v vagino natlačile krompir, kot eno izmed sredstev za preprečitev zlorabe. In prav to je naredila tudi Fausta, dekle živi v konstantnem strahu in brezupu, ki se še samo poveča z materino smrtjo. Fausta ime le eno željo. Umrlo mater želi odpeljati v rojstno vas in jo tam pokopati. Težava je v tem, da za to potrebuje denar, zato se zaposli pri belopolti glasbenici, kot hišna pomočnica. V službi le nekako naveže stike z starejši vrtnarjem, ki ji tudi pomaga in jo odpelje v bolnišnico, potem ko vaginalna infekcija terja svoj davek.
                                                   

Zelo redkobesedna glavna junakinja večino svojih čustev izpove skozi pesmi, ki jih sproti sestavlja in poje. Režiserka predstavi posledice neke vojne, ki so tako globoko vrezane med lokalnim prebivalstvom. Čeprav je bila še v trebuhu, ko ji je mati bila zlorabljena, je ta čustva dodobra spoznala skozi skupno življenje z njo. Z materjo, ki ji je pomenila vse na svetu in ki je na njo prenesla svoje strahove v obliki »bolezni.« Gre predvsem za globoko zasidrano tesnobo in strah pred srečanjem z drugačnim, novim, ki jih povzroča boleča preteklost. Mleko bridkosti je film, ki veliko več pove s svojimi kadri in neizrečenimi besedami, kot z dialogom med glavnimi liki. Vse najbolj pomembne podrobnosti izvemo skozi pesmi, ki ji Fausta poje v Quechua jeziku. Glavna igralka je name naredila zelo dober vtis, ne toliko z igro, kot s svojo karizmo in energijo ki je prisotna v vsakem kadru v katerem je navzoča. Če k temu prištejem čudovito fotografijo in odlično glasbo, je jasno, da gre za celoto ki pusti več kot dober vtis.

Ocena: 7.5/10